Andreja Kutin
Slovenijo prehaja puščavski prah, danes so se koncentracije povišale tudi pri tleh in merilne postaje v Ljubljani so namerile koncentracije PM10 tudi čez 40 mikrogramov na kubični meter, v Kranju celo 54, v Mariboru so vrednosti ostale pod 30. Meja za previdnost je pri okoli 40 mikrogramih na kubični meter urnega povprečja. Ker delci saharskega peska škodljivo vplivajo na zdravje na enak način kot delci, ki nastajajo zaradi prometa ali kurjenja, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo spremljanje koncentracij na spletni strani agencije za okolje ter previdnost pri gibanju na prostem.
Koncentracija saharskega peska je med letoma 2012 in 2021 narasla, najbolj v južni Evropi in v Sredozemlju. Študija, ki jo je raziskovalna skupina za raziskave atmosfere pod vodstvom dr. Griše Močnika objavila v ugledni znanstveni reviji Nature letos poleti, med drugim ugotavlja, da primeri onesnaženja s puščavskim peskom niso postali pogostejši, so pa v delih južne Evrope močnejši. In s tem pomembno vplivajo na kakovost zraka in zdravje ljudi, še ugotavljajo raziskovalci. Pri nas je najbolj na udaru zahodna Slovenija od Ljubljane proti morju, večje količine puščavskega peska pa so posledica podnebnih sprememb, ugotavljajo. Pojav, ki je sicer naraven, torej dodatno potencirajo podnebne spremembe. Poleg učinka na javno zdravje so pri tej skupini že dokazali tudi, da puščavski pesek pospešuje taljenje ledenikov. Ko se na odbojni led z visokim albedom, ki sicer odbija sončne žarke nazaj v atmosfero, poseda pesek, led potemni in namesto da bi žarke odbijal, jih vpija.
Ko gre za zdravje ljudi, saharski pesek podobno kot ostali prašni delci povzroča predvsem poslabšanje astme in drugih bolezni dihal, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Pri koncentracijah PM10, ki presegajo 40, celo 50 mikrogramov na kubični meter, pri NIJZ svetujejo manj intenzivnih aktivnosti na prostem. Še posebej to velja za ranljive skupine - odrasli z boleznimi pljuč in z boleznimi srca, starejši in otroci, lahko pa so prašni delci celo vzrok za nastanek astme. Onesnaženje s puščavskim prahom bi lahko postalo čedalje večji izziv za javno zdravje in cilje na področju kakovosti zraka, še menijo v mednarodni raziskovalni skupini. Podrobneje o njihovem delu, ki teče tudi s pomočjo poletov Matevža Lenarčiča, v Večerovi sobotni prilogi.
Podobno ugotavljajo tudi drugi znanstveniki, ki proučujejo atmosfero. Glede na študije je porast puščavskega prahu posledica nadaljnjega sušenja Sahare v Severni Afriki, skupaj s spremembami kroženja zračnih mas v atmosferi, ki v Evropo prinašajo močne vetrove in prah. Število neurij, ki iz Sahare v Evropo prinašajo puščavski prah, se ni povečalo, a so postale intenzivnejše in posledično zdaj v Evropo prenašajo več prahu kot prej. Posebej je prizadeta južna Evropa – od Grčije na vzhodu prek Italije do Španije in Portugalske. Študija je odkrila tudi povišane ravni prahu v zahodni Franciji. Zračne mase iz Sahare, torej s severa Afrike, pogosto potujejo nad Atlantik in se nato spet obrnejo proti severu proti zahodni Evropi.
