Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je zavrgel pritožbo Slovenije proti Hrvaški v zvezi s staro Ljubljansko banko. Sodišče je zasedalo novembra in z večino glasov odločilo, da nima pristojnosti v tem sporu. Odločitev je strasbourško sodišče objavilo danes.
Ljubljanska banka ni bila nevladna organizacija ali pravna oseba, ločena od države, ampak državna banka. Zato ne more vložiti pritožbe in zato tudi Slovenija ne more tožiti, so odločili sodniki v zadevi, po neuradni oceni težki kakšnih 430 milijonov evrov. Gre za to, da ni namen evropske konvencije za človekove pravice, na katero so postavljene strasbourške sodbe, zaščita finančnih interesov držav, temveč posameznikov in nevladnih organizacij, ki jim državni organi kršijo človekove pravice.
Sodišče je tudi ponovilo, da je za dolgove Ljubljanske banke odgovorna Slovenija.
Za kaj je šlo? Slovenija je proti Hrvaški septembra 2016 sprožila meddržavni spor, v katerem zatrjuje vrsto kršitev temeljnih pravic Ljubljanske banke. Banka je bila ustanovljena leta 1955 in po razglasitvi neodvisnosti jo je Slovenija nacionalizirala in prestrukturirala. Večina premoženja banke in del obveznosti sta bila prenesena na novo banko, Novo Ljubljansko banko. Staro Ljubljansko banko je sprva upravljala Agencija za sanacijo bank Slovenije, zdaj pa jo nadzira slovenska vladna agencija, sklad za nasledstvo.
Več kot 80 primerov na hrvaških sodiščih
Ker njeni hrvaški dolžniki niso plačali svojih obveznosti, tako je trdila slovenska stran, je Ljubljanska banka vložila civilne tožbe na hrvaška sodišča od leta 1991 dalje. Od leta 1994 je bilo na hrvaških sodiščih odprtih več kot 80 primerov v zvezi z neplačanimi in zapadlimi terjatvami iz kreditnih posojil in jamstev, ki so bila v glavnem odobrena podjetjem v kmetijskem in živilskem sektorju na Hrvaškem. Hrvaška sodišča, vključno z ustavnim sodiščem, so banki zanikala pravico tožiti - odrekla so tako imenovano aktivno legitimacijo - in tožbe zavrgla.
Slovenija je zatrjevala, da so hrvaške oblasti Ljubljanski banki preprečevale izvršbe in izterjavo dolgov njenih hrvaških dolžnikov na Hrvaškem. Zatrjevala je, da so sojenja na Hrvaškem bila nepoštena in so slovenski banki kršila lastninsko pravico, pravico do pritožbe in jo diskriminirala. Sedemčlanski senat ESČP ni mogel odločiti in je decembra 2018 spor prepustil velikemu senatu 17 sodnikov, ki je junija 2019 opravil javno obravnavo, danes pa razglasil sodbo. Odločitev je dokončna, ta zadeva je za Strasbourg zaključena.
Zagorc: Nepremišljenost se nam vrača kot bumerang
Takoj ko je bila ob 11. uri odločitev objavljena, je strokovnjak za ustavno in evropsko pravo z ljubljanske Pravne fakultete dr. Saša Zagorc tvitnil, da se nam "pravno nepremišljen eksperiment z nevračanjem depozitov varčevalcem z območja nekdanje Jugoslavije v 90. letih, z opustitvijo reševanja sporov pred mednarodno arbitražo in s statusnim telovadenjem glede (N)LB vrača kot bumerang tudi na področjih, kjer bi sicer naše banke imele pravno varovane interese".
Dr. Jurij Toplak z mariborske Pravne fakultete in Alma Mater Europaea (ECM), poznavalec in spremljevalec ESČP-judikatur, pa opozarja ob tem, da Slovenija izgublja mednarodne spore enega za drugim. "Morda je čas za razmislek o kvaliteti študija prava in pravniške stroke v Sloveniji," pravi.
