Neeksplodirana ubojna sredstva, ki so ostala po prvi in drugi svetovni vojni, še zdaleč niso le nevarna dediščina preteklosti. Samo letos do konca avgusta so po Sloveniji zabeležili 2584 najdb s skupno težo kar 10.364 kilogramov, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR).
Med letošnjimi odmevnejšimi najdbami je bila ameriška letalska bomba AN-M64, ki sta jo pirotehnika Aljaž Leban in Benjamin Kreševec v nedeljo uspešno deaktivirala pri kraju Globoko v občini Radovljica. Pirotehnika sta skupaj sodelovala že pri deaktiviranju bomb v Novi Gorici, Leban pa je bil glavni izvedbeni pirotehnik tudi pri odstranjevanju letalskih bomb v Mariboru v letih 2022 in 2024. Kot je poudaril po zadnji intervenciji, enostavne akcije odstranjevanja neeksplodiranega ubojnega sredstva ni, saj vsaka prinese drugačen izziv.
Največ jih odkrijejo na Primorskem
Največ neeksplodiranih ubojnih sredstev v Sloveniji še vedno najdejo na območjih, kjer so potekali spopadi med prvo in drugo svetovno vojno, zlasti na severnem Primorskem, Krasu in v Posočju. Vendar nevarni ostanki vojn niso omejeni le na nekdanja bojišča. Pojavljajo se tudi drugod po državi, pogosto ob gradbenih, kmetijskih in drugih zemeljskih delih.
Med največjimi letošnjimi najdbami je bila tista pri Robiču v občini Kobarid, kjer so 5. januarja našli kar 552 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev iz druge svetovne vojne. Skupaj so tehtala 922,7 kilograma. Na isti lokaciji so že 29. decembra lani odkrili 106 kosov, težkih skupno 196 kilogramov, vendar so morali takrat zaradi težko dostopnega terena intervencijo za nekaj dni prekiniti.
Nevarne predmete odkrijejo tudi pri načrtnih pregledih območij, za katera iz zgodovinskih podatkov izhaja, da bi lahko bila obremenjena z neeksplodiranimi sredstvi. Tako so pregledovali denimo območja železniških postaj v Novi Gorici in na Jesenicah ter teren po velikem požaru na Krasu leta 2022.
Dolgo zakopana sredstva lahko na površje spravijo tudi naravni pojavi. Poplave, erozija, suša in plazovi lahko predmet, ki je bil desetletja skrit v zemlji, premaknejo ali razkrijejo. Posebna previdnost je zato potrebna ob vodotokih in na nekdanjih bojiščih ter povsod tam, kjer se je zaradi naravnih nesreč teren močno spremenil. Tudi zarjavelo ali na videz močno poškodovano sredstvo je lahko še vedno nevarno.
Do samostojnega dela po večletnem usposabljanju
Za odstranjevanje teh sredstev je pristojna Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pri URSZR. Razdeljena je na šest oddelkov – ljubljanskega, mariborskega, novomeškega, celjskega, novogoriškega in postojnskega – v njej pa trenutno deluje 32 pogodbenih pripadnikov Civilne zaščite.
Njihovo usposabljanje je dolgotrajno. Po šesttedenskem osnovnem tečaju dobijo mentorja, pod njegovim vodstvom pa se za samostojno delo pripravljajo še približno dve leti. Pirotehniki sredstev praviloma ne iščejo sami, ampak posredujejo ob najdbah občanov. Na območjih, kjer obstaja velika verjetnost, da so v zemlji ostanki eksplozivnih sredstev, lahko na podlagi vloge občana ali pravne osebe opravijo tudi pregled zemljišča z detektorji kovin.
Ko je sredstvo mogoče varno premakniti, ga odpeljejo v ustrezno skladišče, kjer počaka na uničenje. Če bi bil prevoz zaradi njegovega stanja, velikosti ali lokacije prenevaren, ga uničijo na kraju. Do konca avgusta so letos tako ravnali v 14 primerih. Pri zahtevnejših intervencijah lahko sodelujejo tudi policija, Slovenska vojska, gasilci, zdravstvene službe in lokalne skupnosti.
Na URSZR ob tem znova opozarjajo, da ljudje ob najdbi predmeta, za katerega sumijo, da gre za neeksplodirano ubojno sredstvo, tega ne smejo premikati, razstavljati ali se ga dotikati. Umaknejo naj se na varno, čim natančneje si zapomnijo kraj najdbe in pokličejo 112. Nadaljnje ravnanje naj prepustijo usposobljenim strokovnjakom.
