Lani najnižja rast gospodarske aktivnosti po letu 2020

Bruto domači proizvod (BDP) se je v Sloveniji v letu 2025 po prvi oceni državnega statističnega urada povečal za 1,1 odstotka. K njegovi rasti je pozitivno prispevala domača potrošnja, ki je zrasla za 2,6 odstotka. Bruto investicije so bile višje za 5,5 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se vlaganja v nestanovanjsko gradnjo zvišala za 13,5 odstotka, investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot predlani, zrasle so za 0,7 odstotka.

V četrtem četrtletju 2025 se je bruto domači proizvod v primerjavi z istim obdobjem predlani povečal za dva odstotka. Zasebna potrošnja se je povečala za tri odstotke. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, s 3,9 odstotka najizraziteje pri storitvah. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,6 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu.

Bruto investicije so se povečale za 13,2 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12 odstotkov. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se skupno dvignile za 17,3 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 1,6 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 22,7 odstotka, navaja statistični urad.

Ekspanzivna in prociklična fiskalna politika

"Rast BDP se povečuje od prvega četrtletja 2025 in je posledica povečane domače potrošnje, tako končne potrošnje gospodinjstev, države kot tudi bruto investicij. Domača potrošnja je bila višja zaradi nižje inflacije, visokih denarnih prihrankov gospodinjstev v bančnem sistemu ter višjih dohodkov iz naslova zimskega regresa in zimskega dodatka za upokojence," je za Večer pojasnil profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Anže Burger.

Višja je po njegovih besedah prav tako bila rast potrošnje države, saj je lani državni proračun zabeležil 1,7 milijarde primanjkljaja, kar je okrog 2,4 odstotka BDP. "Fiskalna politika je torej ekspanzivna in s tem prociklična, na kar opozarja tudi fiskalni svet. Pomemben prispevek k rasti je tudi s strani bruto investicij, ki so zabeležile visoke stopnje rasti v drugi polovici lanskega leta. To je spodbudno, saj je v zadnjih letih Slovenija beležila nizko raven agregatnih investicij (okrog 21 odstotkov BDP), kar je precej nižje od obdobja pred letom 2009," razlaga profesor Burger.

Glede na še vedno nizko zunanje povpraševanje v EU in širše je po njegovi oceni spodbudno, da se je Slovenija obrnila na notranje vire rasti in kompenzirala izpad izvoznega povpraševanja in stagniranje nekaterih naših ključnih trgovinskih partneric. To se pozna v plačilni bilanci, kjer se je presežek v trgovini z blagom že obrnil v primanjkljaj, vendar bomo kljub temu leto zaključili z okrog 2,6 milijarde evrov presežka na tekočem računu. Zaradi višjih rasti uvoznih tokov kot izvoznih pa menjava s tujino sedaj pomeni negativen prispevek k rasti BDP. "Opozoril bi tudi na nevarnost, da pospešek v potrošnji zaradi regresa lahko v prihodnjih obdobjih naleti na upad investicij v podjetjih zaradi višjih stroškov poslovanja," pravi Anže Burger.

Skrbi upad zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih

"Žal je podatek o nizki rasti zelo zaskrbljujoč, ker je gospodarska rast v Sloveniji precej nižja kot v evroobmočju, kar pomeni, da namesto, da bi mi dohitevali bolj razvite države, manj razvite države dohitevajo nas. Rast je najnižja od časa epidemije, in če izključimo sezonski vpliv, je še nižja, in sicer le 0,9 odstotka. Najbolj zaskrbljujoča pa sta nizka rast izvoza, kar kaže na vse manjšo mednarodno konkurenčnost Slovenije, še bolj pa skrbi relativno velik upad zaposlenosti v gospodarstvu, posebno v predelovalnih dejavnostih," je za Večer pojasnil profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matej Lahovnik.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se je rast gospodarske aktivnosti predvsem zaradi krčenja v začetku leta lani nadalje upočasnila in bila najnižja po letu 2020. Za letos pričakujejo krepitev rasti gospodarske aktivnosti. "Ohlajanje gospodarske rasti v preteklem letu je bilo v veliki meri posledica upada investicij v prvi polovici leta. Ob vztrajno šibki rasti glavnih trgovinskih partneric, nizki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in povečani negotovosti glede trgovinskih politik so bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v povprečju leta zrasle za 4,1 odstotka, v drugi polovici leta okrepile predvsem investicije države. Negotovost v mednarodnem okolju je vplivala tudi na gospodinjstva. To se je odrazilo v gibanju zasebne potrošnje, ki je kljub vztrajanju na razmeroma visokih ravneh kazala precejšnjo nestanovitnost med četrtletji in v povprečju leta zrasla za 1,7 odstotka, kar je opazno počasneje od realnega razpoložljivega dohodka. V takšnem okolju je lani gospodarsko rast pomembno spodbujala država," navajajo v Banki Slovenije.

Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da je letošnja gospodarska rast nekoliko presegla jesenska pričakovanja (0,8 odstotka), a je bila nižja kot v letu 2024 (1,7 odstotka). Od drugega četrtletja so lani gospodarsko rast poganjale predvsem gradbene investicije, najbolj državne in infrastrukturne, ter trošenje gospodinjstev. Gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila: izvoz blaga je v celem letu stagniral in zaostal za rastjo tujega povpraševanja, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in prometu pa je upadla.