Ob tem deležnike poziva, da mu sporočijo morebitne zaznane primere tovrstne prodaje. Kot ob danes objavljenem pozivu pojasnjuje varuh Branko Ravnik, prodaja pod nabavno ceno - gre za prodajo izdelkov po ceni, ki je nižja od prodajne cene dobavitelja - v prvi vrsti razvrednoti ceno hrane, saj s tem kupec dobi napačen signal o njeni resnični vrednosti.
"Posredno lahko sproži pritisk na dobavitelje, da znižajo cene pod stroške proizvodnje, lahko se zgodijo celo cenovne vojne, ki dolgoročno zelo negativno vplivajo na trg, na primer na zmanjšanje proizvodnje in pomanjkanje živil," opozarja.
Posledice prodaje živil pod nabavno ceno so tudi spodbujanje nezdrave konkurence, kot npr. prodaje živil nižje kakovosti. S tem se ogroža dolgoročna stabilnost proizvodnje in uničuje lokalno pridelavo, prirejo in predelavo.
Kot opozarja Ravnik, so posebej občutljivi sektorji, v katerih poteka prodaja svežih živil. "Tu so bolj izrazita tržna nihanja, saj je od prodaje sezonskih pridelkov v danem trenutku odvisno večje število pridelovalcev ali predelovalcev. To ima lahko izjemno negativen vpliv na ohranjanje obsega pridelave in prireje," poudarja.
Varuh poleg tega trgovce v prodaji na drobno poziva, naj zmanjšajo frekvenco izdajanja reklamnih katalogov z akcijsko ponudbo v papirni obliki s tedenskega na 14-dnevno obdobje. Trgovski sistemi tedensko na naslove končnih potrošnikov pošiljajo 600.000 izvodov katalogov, pravi varuh.
"Z zmanjšanjem obsega izdaje in pošiljanja letakov bi lahko prispevali k bolj trajnostnim pristopom in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje," poudarja varuh in ocenjuje, da zaradi tega potrošniki ne bi bili prikrajšani, prav tako se ne bi poslabšalo okolje konkurenčnosti med trgovci.
