Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je vladi, državnemu zboru in državnemu svetu poslala sistemska priporočila, s katerimi želi izboljšati preglednost priprave in sprejemanja zakonodaje ter zmanjšati korupcijska tveganja. Po oceni komisije so številni primeri iz preteklega in sedanjega mandata pokazali, da se zakonodajni postopki prepogosto izigravajo, kar zmanjšuje zaupanje javnosti v delovanje države.
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad poudarja, da je cilj priporočil postaviti jasne standarde za kakovostno, pregledno in odgovorno pripravo zakonov. "Vse odločitve mora voditi zgolj javni interes," je opozorila. Po njenih besedah morajo biti korupcijska tveganja omejena z jasnimi pravili, preglednimi postopki in odgovornim ravnanjem vseh, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje.
Komisija zato poziva, naj zakonodajni predlogi temeljijo na strokovnih analizah, jasno opredeljenih problemih in ciljih ter naj se praviloma sprejemajo po rednem zakonodajnem postopku, ki vključuje javno razpravo. Skrajšani in nujni postopki ter tako imenovani omnibus zakoni bi morali ostati izjema, namenjena le izrednim okoliščinam. Posebej predlagajo tudi prepoved vključevanja določb, o katerih referendum ni dopusten, v omnibus zakone.
Pomemben del priporočil se nanaša na večjo preglednost vplivanja na zakonodajo. KPK meni, da bi moralo biti javnosti jasno, kdo je sodeloval pri pripravi posameznega zakona ali amandmaja in kdo je skušal vplivati na njegovo vsebino. Zato predlaga sprotno objavljanje vseh lobističnih stikov ob vsakem objavljenem predlogu predpisa. Zunanji strokovnjaki pa bi morali biti vključeni na podlagi vnaprej določenih meril strokovnosti, neodvisnosti in integritete.
"Transparentnost ni ovira za učinkovito odločanje, ampak njegov temelj. Javnost ima pravico vedeti, kdo stoji za pripravo zakonov, kdo vpliva na njihovo vsebino in ali pri tem obstajajo zasebni interesi ali nerazkrite povezave," je poudarila namestnica predsednice KPK Tina Divjak.
Komisija predlaga tudi strožja pravila glede nasprotja interesov. Vsi, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, tudi zunanji sodelavci, bi morali vnaprej razkriti okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost, oziroma se v takšnih primerih izločiti iz odločanja. Za poklicne funkcionarje državnega sveta bi bilo po mnenju KPK zato treba spremeniti zakonodajo, če se zakonodajalec ne bo odločil za prepoved sočasnega opravljanja več funkcij.
Namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan je ob tem poudaril, da bi uresničitev priporočil prispevala k boljšemu upravljanju korupcijskih tveganj in krepitvi zaupanja javnosti v delo zakonodajne in izvršilne oblasti. Komisija pričakuje, da bodo vlada, državni zbor in državni svet priporočila preučili ter sprejeli rešitve, ki bodo zagotovile, da bo pri sprejemanju zakonov v ospredju javni interes.
