Zakonodajne spremembe se snujejo v tajnosti, z njimi pa se boj proti korupciji odmika od mednarodnih priporočil, so opozorili v odzivu na koalicijsko pogodbo, ki obljublja ničelno toleranco do korupcije in klientelizma ter krepitev pregona korupcije in organiziranega kriminala. To bi dosegli tudi z ustanovitvijo specializirane tožilske enote SKOK, ki bi se ukvarjala s pregonom korupcije in kaznivih dejanj med javnimi funkcionarji, javnimi uslužbenci, sodniki, tožilci ter v podjetjih z državnim lastništvom in javnih zavodih.
Najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala bi preganjali s pomočjo "specializirane policijske podpore", novi enoti pa bi priključili tudi KPK, izhaja iz koalicijske pogodbe. Kot je razumeti, komisija tako ne bi bila več samostojni organ.
"Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil Greca in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji," so se odzvali v KPK. Razlogi, zakaj bi pripojitev komisije specializirani tožilski enoti prispevala k izboljšanju preprečevanja korupcije, jim niso znani.
Opozarjajo tudi, da so instituti oziroma pristojnosti, ki jih pokriva komisija, primarno preventivne narave, namenjene temu, da do korupcije ne bi prihajalo. "S priključitvijo teh pristojnosti organu, katerega primarna naloga je preiskovanje najhujših kaznivih dejanj, pa obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije," opozarjajo.
"Glede na način, kako se novi zakon oziroma spremembe pripravljajo, tudi resno dvomimo o iskrenih namenih za izboljšanje boja proti korupciji," so še zapisali v KPK.
