Koroška pasma psov bi lahko postala avtohtona slovenska. Za katero gre?

STA, Zo. M.
16.01.2026 11:44

Sloveniji se obeta priznanje še dveh novih avtohtonih pasem psov. Bo prizadevanje slovenskih kinologov obrodilo sadove?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Sloveniji je vzrejenih približno tisoč primerov koroškega žigca. 
Wikipedia

Slovenski kinologi si prizadevajo za priznanje dveh novih avtohtonih pasem psov - koroškega žigca in svilnatega hrta. Koroški žigec je stara pasma goničev, vzrejena na Koroškem za potrebe lovcev, trenutno pa je v Sloveniji vzrejenih približno tisoč primerkov, je za STA pojasnil predsednik Kinološke zveze Slovenije Hari Arčon.

Postopek priznavanja koroškega žigca poteka pred strokovnim telesom Mednarodne kinološke zveze (FCI), ki ocenjuje standard pasme in njeno zdravstveno stanje. Na današnji predstavitvi na celjskem sejmišču v okviru razstave Kinološke zveze Slovenije Winner Show 2026, namenjene dobrobiti živali, osveščanju javnosti ter širjenju kinološkega znanja in kulture, bodo prikazani najboljši primerki pasme, hkrati pa se bo začel uradni postopek priznavanja, je dejal Arčon.

Za priznanje je treba predložiti podatke o krvnih linijah, posnetke več primerkov ter DNK analize, prav tako pa poslikave kolkov in komolcev, da se prikaže povprečno zdravstveno stanje psov in stanje pasme kot celote. Po Arčonovih besedah postopek traja približno dve do tri leta, preden lahko pasma pridobi status slovenske avtohtone pasme.

Koroški žigec nosi ime po Koroški, izraz "žigec" pa izhaja iz tipične oznake pasme - črne barve s rjavimi oznakami na telesu, prsih in drugih delih telesa. Slovenija si prizadeva, da bo pasma priznana kot stabilna, uporabna in zdrava. Arčon ocenjuje, da gre za zahteven in dolgotrajen postopek, saj ne vključuje zgolj predstavitve posameznih psov, temveč celovit protokol za uradno priznanje.

Svilnati hrt se je prvotno razvil v ZDA, a tam ni doživel nadaljnjega razvoja. Veliko slovenskih ljubiteljev hrtov ga je pripeljalo v Slovenijo, kjer so ga vzreditelji začeli razvijati in širiti, tako da je danes prisoten tudi na evropskem teritoriju. Čeprav pasma ni nastala v Sloveniji, so prav slovenski vzreditelji in lastniki odigrali ključno vlogo pri njenem ohranjanju in razširitvi.

Slovenski kinologi si prizadevajo, da bi tudi svilnati hrt postal slovenska avtohtona pasma. Za ta cilj že pripravljajo vso potrebno dokumentacijo, vključno z zgodovino aktivnosti, podatki o krvnih linijah in zdravstvenem stanju psov. Namen je dokazati, da sta pasmi stabilni, zdravi in uporabni ter da Slovenija upravičeno zasluži njen status avtohtonih pasem, je še povzel Arčon.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta