Končno imamo zimo kot nekoč - s snegom, ki se je obdržal več kot dan ali dva, zmrzaljo, belimi kulisami, gnečo na smučiščih. Pa seveda z obveznimi prerekanji o nepripravljenosti in presenečenosti zimskih služb in o tem, kdo je kriv za poledenele pločnike. Debate so razne, kot da bi vsi skupaj prvič srečali sneg in led. No, v taki zaresni obliki nekatere generacije zimo res vidijo prvič, če govorimo o zadnjem desetletju. Ker hudič, lepše kavelj, če želite, se skriva v - povprečjih in rekordih. Povprečja so morda včasih res težje razumljiva kot pogled skozi okno, sploh, ker je človeški spomin, ko gre za vreme, skrajno nezanesljiva institucija. Še pred nekaj meseci so kmetje zmajevali z glavami zaradi suše, v mestih pa smo se cvrli v vročinskih valovih. In zato je tukaj znanost.
Veliko bolj jasne in nazorne kot človeški spomin so meritve. In lani so termometri spet namerili rekorde, in če nato te rekorde primerjamo s povprečji iz let, ko vreme še ni padlo na glavo, smo imeli v Evropi tretje najtoplejše leto v zadnjih desetletjih. Povprečno leto še pred dvema desetletjema tudi ni pretilo s sušo ali točo in zmrzaljo. Seveda so izredni vremenski dogodki bili, ampak rekordnih 15 let zapored? Nikakor. Poročila več mednarodnih podnebnih raziskovalnih ekip, "think tankov", ugotavljajo, da je bilo leto 2025 skoraj rekordno toplo, kar je vodilo v intenzivnejše vročinske valove in druge ekstremne vremenske pojave, povezane s podnebnimi spremembami. Vse več je napovedi, da smo že presegli točke brez vrnitve - recimo, ko govorimo o koralnih grebenih.
Ob podnebnemu kolapsu raste sovraštvo zoper tiste, ki opozarjajo nanj
Če smo včasih napovedovali podnebne spremembe, jih danes živimo. Številke so jasne, rekordi odskakujejo od povprečij vse višje in ena zima ne bo spremenila dolgoletnega povprečja, kvečjemu je dokaz, da so podnebne spremembe prav tako ekstremi. Naj si ameriški predsednik in kompanija, tudi slovenska, še tako želijo zanikati dejstva celo do te mere, da poizkušajo zradirati znanost, bo znanosti na svetu ostalo dovolj, da bo še naprej zagotavljala podatke. Skrajno nevarno bi lahko postalo za človeštvo vsakršno krhanje podnebne znanosti. A poročila so skrb vzbujajoča ne le iz ZDA, tudi čisto na domačem pragu. Iz Španije denimo poročajo o izrazitem porastu sovražnega govora zoper vremenoslovce in druge strokovnjake, ki opozarjajo na podnebne spremembe. Študija iz leta 2024 je pokazala, da je sovražni govor, povezan s podnebno krizo, porasel za 24 odstotkov. Tako se, medtem ko se približujemo podnebnemu kolapsu, nevarno rojeva sovraštvo zoper tiste, ki opozarjajo nanj.
Majhen geografski kolaž na prepihu med Sredozemljem, Alpami in celino se med tem segreva dvakrat hitreje od globalnega povprečja. K sreči ima dobro in zadnja leta tudi okrepljeno znanost, ki jasno opozarja na rekorde in njihove posledice. Premika se tudi pri ukrepanju, kjer Slovenija že tako zamuja. Naj ostane tako tudi po marcu, ko bo današnji sneg že davno skopnel.
