Resda je spomladi še kot kandidat za zdravstvenega ministra Tadej Ostrc osupnil javnost z besedami, da je v Sloveniji "alkohol del družbene kulture in da je to za Slovence neke vrste hrana", a še bolj je šokiralo včerajšnje razkritje osnutka novega zakona o preventivi in zdravem življenju. V njem so namreč izvzete številne uredbe, ki jih je pred dobrimi 22 leti uvedel t.i. Kebrov zakon: prepoved prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro, prepoved prodaje žganih pijač v gostinskih lokalih pred 10. uro, pa tudi leta 2007 uvedena prepoved kajenja v javnih zaprtih prostorih, ob tem pa še prepoved kajenja na šolskih zemljiščih in v vozilih ob navzočnosti mladoletnih oseb. Zakaj bi nov zakon popolnoma sprostil nezdrave prakse in Slovenijo vrnil četrt stoletja nazaj v preteklost, ni jasno, so pa z ministrstva za zdravje pojasnili, da delovne različice zakona še ne pomenijo končnih rešitev.
Kar pa ne pomeni, da osnutek ni poskrbel za zgražanje. Oglasil se je tudi sam Dušan Keber, oče Kebrovega zakona, ki je močno omejil rabo alkohola. Seveda je nad osnutkom ministrstva ogorčen. "Globlje ne gre. Oblast postaja diler alkohola," je naslovljen njegov zapis na to temo.
"Ko smo pred več kot dvajsetimi leti sprejeli zakon o omejevanju porabe alkohola, so mnogi godrnjali. Danes me nekateri od njih ustavljajo na cesti z besedami: hvala vam zaradi naših otrok," opisuje posledico "svojega" zakona, ki je že postal del vsakdana: "Stotine nočnih trgovinic, ki so živele od prodaje alkohola mladim, so zaprle vrata, bencinski servisi so ponoči opusteli. V parkih otroci in mladostniki ne posedajo več ob zabojih cenenega alkohola. Ukoreninjeni jutranji "kebrček pred šihtom" je preteklost: odvisniki sicer lahko nosijo ploščato "kebrovko" v prsnem žepu, vendar ne morejo več rekrutirati novih pivcev med mladimi sodelavci. Nobenega znaka ni, da ljudstvo zahteva vrnitev v stare čase. Zakon ostaja predmet dobrohotnih anekdot, velika večina pa ga smatra za veliko pridobitev."
Prav zaradi slednjega je Keber toliko bolj osupel, da nas želi vlada vrniti nazaj v zgodovino. "Komu je to namenjeno?" se sprašuje: "Nočna prodaja gotovo ni namenjena odraslemu človeku, ki alkohol lahko kupi čez dan in ga dobi tudi zvečer v gostilni ali restavraciji. Cilja na mlade, da se lahko daleč od oči staršev oskrbujejo z alkoholom." Manj jasno mu je, komu bi koristilo dovoljenje spiti "jutranje šilce". "Ali država s tem želi blažiti alkoholikom jutranjega mačka? Ali pa ji je pomembnejši interes lastnikov bifejev kot sporočilo delavcu, vozniku in odvisniku, da začetek delovnega dne ni čas za alkohol. Je vse skupaj simbolno rušenje 'Kebrovega zakona', s katerim država kaže, da bo porušila vse, kar je sprejela oblast iz nasprotnega političnega tabora?" ugiba oče aktualnega zakona.
Kako škodljiv je alkohol, je nekdanji dvakratni zdravstveni minister podkrepil s podatki, da zaradi alkoholu pripisiljivih vzrokov v Sloveniji umre skoraj tisoč ljudi na leto, pijani vozniki vzamejo še okrog 75 življenj, škoda zaradi alkohola se v gospodarstvu meri v milijardah, ne more pa se izmeriti tista škoda v stiskah, sramu, strahu in nasilju zaradi alkoholizma.
"Katera izprijena oblast lahko ob takih številkah načrtuje, da bo dostopnost do alkohola še povečala - in to predvsem mladim?" je ogorčen Keber, ki zavrača argumentacijo ministrstva, da gre le za delovno gradivo, ki še ne pomeni podpore ministrstva: "To ni dovolj. Minister za zdravje bi moral tak predlog odločno zavrniti. Če tega ne zmore, ne varuje javnega zdravja in nima kaj iskati na tem položaju."
Ob tem Keber ugiba, ali bo, podobno kot pri visokih maržah za gorivo, glavni dobičkar najbogatejši Slovenec Darij Južna, "ki bo na svojih črpalkah lahko vse noči prodajal alkohol. Mu oblast plačuje predvolilne usluge ali pa si bo z njim delila dobiček?"
Zapis zaključi z ugotovitvijo, iz katere izhaja tudi naslov zapisa: "Globlje ne gre: oblast žrtvuje otroke, varnost na cestah in zdravje ljudi, da bo obogatila bogate in se sama dokopala do denarja in moči. To je mafijska oblast: oblast kot diler alkohola."
