Tina Recek
Čeprav so se za učence in dijake komaj začele zaslužene počitnice, je marsikdo z mislimi že pri šolskem letu 2020/21 in se sprašuje, kako bo jeseni potekal pouk. Šolska ministrica Simona Kustec, ki meni, da so tekoče šolsko leto zaključili z dobro, 4, pojasnjuje: "Epidemija covida-19 je pokazala, da se šola spreminja, da bo del vzgoje in izobraževanja povezan tudi z uporabo novih tehnologij, vendar pa mora šola kot prostor ostati prvi dom znanja. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se že aktivno pripravljamo na jesen in preigravamo različne scenarije. Takoj ko bomo pripravili končne rešitve, jih bomo seveda tudi predstavili javnosti."
Kot so nam sporočili z ministrstva, bodo osnovnim in srednjim šolam v naslednjih tednih posredovali predloge in modele o tem, kako naj bi pouk potekal v novem šolskem letu. Uporaba določenega modela pa bo odvisna od epidemiološke slike zadnji teden avgusta. Izhodišče je, prvič, da šola mora biti, in drugič, v največji možni meri mora pouk potekati v šoli.
Socialne razlike
Lucija Karnelutti iz Dijaške organizacije Slovenije (DOS) razkriva, da se za dijake že načrtuje možnost kombiniranega pouka: "To poenostavljeno pomeni, da bi imela skupina dijakov nekaj časa pouk v šoli, v živo, medtem ko bi imela druga skupina dijakov pouk na daljavo, torej virtualno. Po določenem času bi se skupini zamenjali. Kljub temu pa na ministrstvu o takšnemu modelu pouka niso povedali veliko, saj je ponovno vse odvisno od nadaljnjega širjenja virusa." Sogovornica poudari, da je za takšen model izobraževanja najprej treba narediti temeljito analizo izobraževanja v preteklih treh mesecih. Kar pomeni izpostaviti dobre prakse kot tudi napake, ki so se v tem času pojavljaje, dobiti povratno informacijo od dijakov, ki so izobraževanje izkusili na lastni koži, predvsem pa poskrbeti, da bi bil takšen model izobraževanja enako dostopen za vsakega dijaka in dijakinjo. Med epidemijo koronavirusa so se med dijaki pojavile (pre)velike socialne razlike, med drugim tudi v dostopu do predavanj in pouka, kar posledično pomeni tudi slabše prejemanje snovi. "Izobraževanje nikakor ne sme in ne more biti privilegij, zato morajo pristojni ob potencialni uvedbi takšnega modela poskrbeti za enake pogoje vsem dijakom. Seveda se pojavlja tudi pomislek glede socializacije in osebnega stika med mladimi, saj bi bila v tem modelu izobraževanja ponovno zapostavljena," še opozori Karneluttijeva.
Odlična reakcija
Na šolskem ministrstvu menijo, da se je slovenski izobraževalni sistem glede na razmere odlično odzval: "V slabih dveh tednih smo izobraževanje na daljavo vzpostavili tako, da je deloval dobro. Po začetnih težavah s preobremenjenostjo sistemov je vzgojno-izobraževalni proces potekal na vseh osnovnih in srednjih šolah ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Poseben poudarek smo dali evidentiranju učencev in dijakov, ki niso bili vključeni v proces izobraževanja na daljavo, ter vzpostavitvi stika z vsemi učenci ob upoštevanju različnih tehničnih zmožnosti. Aktivno smo se povezali z vsemi deležniki, pomembnimi za izobraževalne procese."
Neživljenjska priporočila
Kot rečeno, šole z različnimi možnostmi izobraževanja še niso seznanjene, zato predsednik združenja ravnateljev osnovnega šolstva Gregor Pečan z nami tega ni mogel komentirati. Se je pa dotaknil iztekajočega se šolskega leta, ki se zaključi konec avgusta, in sicer meni, da so se take omejitve, kot so bile, ko so se učenci vrnili v osnovne šole, lahko držala le peščica šol. Težave so se pojavljale predvsem pri prevozih, kosilih, podaljšanem bivanju ... "Ravnatelji pripravljamo pismo, naslovljeno na Nacionalni inštitut za javno zdravje in na razna ministrstva, v katerem bomo izpostavili, da čeprav smo pristali na to, da se izvede pouk po priporočilih, smo bili primorani slednja kršiti. Pri tem smo bili izpostavljeni globam inšpektorjev, morebitnim kazenskim ovadbam, civilnim tožbam. V pismu bomo še opozorili, naj Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravi življenjska priporočila, ob katerih bo možno izvajati pouk."
Luknje neznanja
O morebitnih posledicah šolanja na daljavo na dijake Lucija Karnelutti iz Dijaške organizacije Slovenije pravi, da se bodo zagotovo najbolj pokazale ob začetku prihajajočega šolskega leta, ko bodo šole nadaljevale predvideni učni načrt - ali bodo dijaki in profesorji načrtu lahko sledili ali bo ostala "luknja neznanja", ki je posledica treh mesecev nezadostnega pridobivanja znanja. Seveda pa se lahko pokažejo tudi nekatere pozitivne posledice, kot na primer delo v smeri delne digitalizacije izobraževanja.
Pogled naprej
Če so želja ravnateljev za prihodnje delo življenjska priporočila, kaj pa pravijo na šolskem ministrstvu o dobri praksi, ki jo velja ponoviti v prihodnje? "Tudi v prihodnje bo treba posebno pozornost nameniti ustvarjanju pogojev za varno in spodbudno učno okolje, še posebno za ranljivejše skupine učencev in dijakov. Izredno pomemben je tudi konstruktiven dialog s starši. Sicer pa so razmere, ki so nastale v obdobju epidemije covida-19, tudi podlaga za razmislek o naslednjih razvojnih usmeritvah v vzgoji in izobraževanju. To obdobje je razgalilo precej vidikov, ki v slovenskem izobraževalnem prostoru lahko pomenijo primere dobrih praks, hkrati pa možne elemente izboljšav."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
