Dogovor o davčni razbremenitvi dela bi lahko bil prvi korak k morebitnemu dogovoru o t. i. davčnem sidru v ustavi, meni Janez Janša. Spremembe pri dohodnini predlaga stranka, ki je v prejšnjem mandatu že sprejete razbremenitve odpravila, ampak ne bomo se prepirali o tem, kdo je predlagatelj, je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (Amcham) Slovenija v Ljubljani dejal premier. "To bomo podprli oz. dopolnili," je napovedal in dodal, da so morda na točki, ko bi se dalo spremembe uzakoniti, "in to ne z enim glasom večine".
Ljudje morajo razumeti, kaj je socialna kapica
O konkretnih davčnih stopnjah ni govoril. Strateški svet za gospodarstvo, ki je posvetovalni organ vlade, je pripravil nekatere predloge, ki pa jih je treba še uskladiti, tudi v koaliciji, je dejal Janša. Glede davčne obremenitve dela je poudaril, da so v Sloveniji bolj obremenjeni boljši rezultati dela, in se zavzel za socialno oz. razvojno kapico, ki jo predvideva interventni zakon, o katerem bo zakonodajni referendum. Pri tem bo po njegovem mnenju ključno, da se ljudem pojasni, za kaj pri kapici gre in kakšne so posledice. "Treba je dobiti bitko za vrednoto," je poudaril. Če ne bo podpore, bo še naprej tako, da bo ena vlada stopnje dvignila, druga pa spustila, in ne bo stabilnosti. Del stabilnosti bi po njegovem mnenju bila določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP), ki se ga lahko nameni za delovanje države oz. ki ga lahko davkoplačevalcem in gospodarstvu pobere država, v ustavi.
Kritiziral sindikate
Za to davčno sidro, kot opredelitev deleža imenuje Janša, bi bila potrebna dvotretjinska večina v DZ. "Do tega ni možno priti čez noč, v enem koraku. Ampak če nam uspe glede razbremenitve dela, ki bo deležna širše podpore, je to lahko naslednji korak," meni premier. Kakšen bi bil ta delež BDP, je stvar razprave, je dejal, izdatki so lahko na sedanji ravni, kar da je že zelo veliko, vsekakor pa je treba rast izdatkov omejiti. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih delež javne porabe v BDP letno zvišal za dve odstotni točki oz. okoli 1,5 milijarde evrov. Pogovori o tem so že potekali, a je v slovenski politiki tako, da ali sindikati ali nevladniki nato "zakurijo zadevo" in se ne da nič dogovoriti, je dejal Janša in ocenil, da je v Sloveniji vladavina neizvoljenih, torej tistih, ki niso izvoljeni, si pa lastijo pravico do odločanje.
Kritičen je bil do sindikata šolstva, ki da želi poleg boja za pogoje dela in plače, kar je naloga sindikatov, odločati tudi o tem, kaj se bo v šolah učilo. Janša je sicer ocenil, da je med razlogi za to, da država po letu 2008 relativno zaostaja v razvoju za državami, s katerimi je skupaj v vstopila v EU, neambicioznost. "Ambicija je obstala in od takrat naprej je šlo vse navzdol (...) Začele so prevladovati vrednote, ki ne omogočajo razvoja," je dejal. To bo po njegovem ključno pri referendumu o interventnem zakonu, kjer bo osrednje vprašanje, ali se bo podprlo nekaj, kar temelji na zavisti - da se torej tistih, ki več ustvarijo, ne nagradi zato, da slabši ne bi bili užaljeni - ali kar temelji na meritokraciji, torej napredku in konkurenčnosti.
O konkurenčnosti ter o investiranju, poslovanju in priložnostih v Sloveniji so na okrogli mizi v okviru dogodka govorili predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor družbe NIL Beno Ceglar, predsednik Slovenia BioTech Hills in vodja poslovnega razvoja v družbi Labena Boštjan Čeh, direktor slovaškega Corwina v Sloveniji Michal Maco ter predsednik in generalni direktor družbe Pipistrel Gabriel Massey. V Sloveniji je veliko priložnosti, bi se pa dalo s spremembami narediti okolje bolj spodbudno za investicije in privabljanje najboljšega kadra, so menili. Izpostavili so tudi potrebo po spremembah za hitrejše odločanje glede različnih dovoljenj.
