To je po mnenju Janeza Janše razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica. Napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo.
Prvih sto dni vlade je bilo po Janševih besedah zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, "ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je". Revizije po nekaterih ministrstvih še potekajo, tako da dokončne slike še nimajo, "se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna.
Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagnirali.
"Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je poudaril premier.
"Nepregledno birokratsko močvirje"
Kot meni Janša, smo del najpomembnejšega razvojnega resursa neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, ne le nizko plačanih. Približno toliko je po njegovih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je dejal.
Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov pa je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar da povzroči tudi inflacijo regulative. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, kar je postalo "nepregledno birokratsko močvirje", je dejal.
Pri obrambi upravičeno povečanje
Poudaril je, da to, da v nekaterih javnega sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši. V nekaterih delih javnega sektorja so bila povečanja po njegovi oceni upravičena, saj smo "nekatere stvari postavljali na noge, recimo slovensko obrambo". Nobenih razlogov pa po njegovem prepričanju ni za povečanja v civilnem delu državne uprave.
Izpostavil je tudi skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti "zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni". Opozoril pa je, da se je v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo," je dejal. Ob tem je omenil tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je dodal.
Razlog največjega glavobola ob proračunskem načrtovanju je po njegovih besedah rast mase sredstev za plače v javnem sektorju, še posebej po plačni reformi vlade Roberta Goloba. Kot je poudaril, to ne pomeni, da so plače marsikje v javnem sektorju previsoke, ampak da tisti, ki resno delajo, niso plačani dovolj, ker so plačani tudi tisti, "ki bolj ustvarjajo birokratske ovire".
Gospodarska rast bo med najvišjimi
Kot dobro novico je izpostavil pozitivne trende gospodarske rasti za letos. Ukrepi iz koalicijske pogodbe bodo po njegovih napovedih generirali gospodarsko rast, ki bo "med najvišjimi v EU". S tem bo ustvarjena tudi možnost za "mehko prestrukturiranje ali prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, nas ljudi", je pojasnil.
Med drugim je omenil zmanjšanje števila ministrstev pa tudi načrte za decentralizacijo, ki da "v veliki meri pomaga zmanjševati stroške".
Mehek prehod pa se bo po njegovem mnenju zgodil tudi zaradi stanja na trgu dela, saj v Sloveniji delavcev primanjkuje in je "popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo".
