O tem je v torek poročal Financial Times. Na slovenskem ministrstvu za obrambo pa so potrdili, da Slovenija ostaja del pobude. "Pobuda še vedno deluje, vendar je nova težava v tem, da finančno prispeva le okoli devet držav članic. (...) Ta pobuda je Ukrajincem zagotavljala do 50 odstotkov vsega streliva velikega kalibra, zato je ni mogoče zlahka nadomestiti," je za časnik Financial Times (FT) povedal češki predsednik Petr Pavel.
Dodal je, da bi morala biti prihodnost pobude ena od tem julijskega vrha zveze Nato v Ankari.
Pavel ni razkril, katere države so nedavno izstopile iz pobude. Zahodni vojaški uradnik je medtem po poročanju Financial Timesa pojasnil, da "nekatere države sedaj menijo, da je čudno plačevati za nekaj, česar vodilni politiki vodilne države ne podpirajo zadosti".
Češka je nakup artilerijskih izstrelkov za Ukrajino v tretjih državah predlagala v začetku leta 2024 kot odgovor na pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti v EU. Od takrat se je pobudi pridružilo več držav, med njimi Slovenija, Ukrajini pa so dobavili že več kot štiri milijone kosov streliva.
Slovenija sodeluje v pobudi
Na ministrstvu za obrambo so danes pojasnili, da Slovenija sicer letos Ukrajini v okviru češke pobude ni prispevala finančnih sredstev, a da to ne pomeni, da je iz nje izstopila. "Še naprej bomo Ukrajini pomagali skladno z njihovimi potrebami in našimi razpoložljivimi sredstvi," so zatrdili.
Ob tem so navedli, da je Slovenija v letih 2024 in 2025 v pobudo prispevala skupno tri milijone evrov, pomoč članic EU in zaveznic v Natu za Ukrajino pa da poteka na različne načine in prek različnih pobud. "Države se o pomoči Ukrajini odločajo na podlagi lastnih virov in sredstev," so dodali.
Babiš je med volilno kampanjo večkrat kritiziral pobudo. Po izvolitvi na položaj predsednika vlade pa je dejal, da bo Praga še naprej izvajala pobudo, a da bo delovala v vlogi koordinatorja in po novem v pobudo ne bo vlagala lastnega denarja.
Češki premier je za Financial Times povedal, da njegova vlada omejena javna sredstva namenja prednostno češkim državljanom, saj se gospodinjstva zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu soočajo z visokimi stroški energentov. "Denarja nimamo, zato prejemamo sredstva od drugih držav in nato dostavljamo (strelivo)," je dodal.
