Franja Žišt
Na Mednarodni zimski olimpijadi iz umetne inteligence (IAIO 2026), ki je minuli teden potekala v Ljubljani, se je pomerilo 105 nadarjenih srednješolcev iz 26 držav. Olimpijado sta organizirala Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI), ki deluje v okviru Instituta "Jožef Stefan", in Društvo za računalništvo in informatiko ACM Slovenija. Mladi so se pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju umetne inteligence, reševali izzive s področja svetovnih podnebnih in družbenih izzivov in razvijali rešitve umetne inteligence za trajnostni razvoj. "IAIO predstavlja edinstveno priložnost za mlade, da se ne le preizkusijo v svojih tehničnih veščinah, ampak tudi v razumevanju etičnih vidikov umetne inteligence," pojasnjuje prof. dr. John Shawe-Taylor, predsednik IAIO in direktor IRCAI, s katerim smo se pogovarjali o olimpijadi, pa tudi o Sloveniji in njegovem delu pri nas.
Minuli teden je potekala druga olimpijada umetne inteligence. Prva je bila jeseni leta 2024 v Rijadu v Savdski Arabiji. Kako se je na ta zemljevid uvrstila Slovenija?
"Ideja za olimpijado prihaja iz naših vrst in tudi prvo v Savdski Arabiji smo skupaj z njimi organizirali mi. Oni so organizirali lokalni vidik olimpijade, in to zelo dobro, na visokem nivoju, od visoko kvalitetnih hotelov za udeležence, do vsega ostalega. Mi smo pa ob njihovi pomoči vodili organizacijo tekmovanja. Eden od naših ciljev IRCAI je bil že od leta 2020, da bi ustanovili olimpijado, nekaj časa je trajalo, da smo to končno izpeljali. Zelo nam je bilo v pomoč, da so v Savdski Arabiji bili pripravljeni pomagati. Tudi oni so namreč vzpostavili podoben center pod okriljem Unesca, tako smo skupaj z njimi potem sodelovali, za drugo olimpijado pa smo že takoj rekli, da jo bomo organizirali v Sloveniji."
Tretja pa bo v Vietnamu?
"Naslednja bo v Vietnamu, sami so ponudili organizacijo, zdaj ko so bili tukaj v Ljubljani. Tudi zelo resno pismo so poslali, smo že v stiku in bomo še naprej pomagali z organizacijo olimpijade tudi tam. Želijo si, da bi olimpijada pri njih potekala poleti 2027."
Kakšne izzive so morali reševati mladi, kako sploh poteka olimpijada umetne inteligence? Poudarjate, da tovrstna olimpijada ni le tekmovanje v tehničnem znanju, temveč predstavlja globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence.
"En del olimpijade je podoben tradicionalnim olimpijadam, denimo iz matematike in fizike, naloge so teoretične, mi mu rečemo znanstveni del, in v njem so vprašanja, ki se vežejo na ozadje umetne inteligence, teorijo. Ker ne moremo pričakovati, da se tega učijo v srednjih šolah, smo organizirali sklop 'webinarjev', okoli deset spletnih predavanj je dostopnih na spletu in jih vsak lahko pogleda, so odprta, vsebujejo snov, iz katere so oblikovana vprašanja na tekmovanju. Načeloma je med njimi tudi primer možnega vprašanja, da mladi vidijo, kaj morajo znati in kakšen tip vprašanja lahko dobijo iz te snovi. Imeli smo osem takih vprašanj, tri od teh so bila kar lahka. Če obvladaš snov, je odgovor že na videz jasen. Tri vprašanja so bila srednje težka, ko moraš pokazati malo več, dve vprašanji pa sta bili bolj zahtevni, kjer morajo mladi pokazati tudi nekaj kreativnosti. Razpon rezultatov je bil dober, nekaj jih je dobilo bolj malo točk, nekaj, a ne zelo veliko, pa je doseglo skoraj vse točke.
Drugi del tekmovanja je praktične narave. Ideja je, da pokažemo, kako umetna inteligenca lahko pomaga pri izzivih trajnostnega razvoja, kar je tudi del našega poslanstva pod okriljem Unesca. Torej da pokažemo, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri izzivih in da ni namenjena samo bogatitvi posameznikov. Letos so sodelujoči reševali problem na temo cepljenja. Skušali so predvideti, kdo se bo in kdo se ne bo želel cepiti ter kaj so faktorji, ki vplivajo na to odločitev. Že v teoretičnem delu in tudi v praktičnem delu so bile naloge povezane z etičnimi vprašanji, javno-zasebnim, enakopravnostjo … Torej z različnimi dimenzijami umetne inteligence, ki so velikokrat spregledane. Nam pa se zdi pomembno, da se mladi zavedajo, da ni vse samo dobro, da je treba zelo paziti, kako se stvari prenesejo v prakso in kakšne posledice lahko imajo take rešitve."
Gotovo ima veliko šol v Sloveniji vključene tudi vsebine umetne inteligence, ampak to ni del šolskega načrta
In ste bili zadovoljni z rešitvami mladih?
"Ja, mislim, da je bila težavnost na pravem nivoju. Nismo želeli, da bi jih zelo malo rešilo naloge, ampak smo pri mladih želeli doseči občutek, da vsak lahko nekaj pokaže. V primerjavi s prvim tekmovanjem v Savdski Arabiji smo tokrat vključili več etičnih vprašanj, ampak ne takih, da bi bili odgovori zgolj stališča in občutki, ampak so bila vprašanja konkretna, tako da je bilo potem odgovore mogoče tudi ocenjevati. Včasih je malo težko postaviti vprašanja, povezana z etiko. Primer konkretne naloge je, da sestaviš takšno triažno obravnavo v bolnici, ki bo ločila nujne od srednje in nenujnih primerov, kako tak sistem optimizirati, katere mere uporabiti … Veliko večja napaka je, da za nujnega pacienta rečeš, da ni nujen, kot to, da za nenujnega rečeš, da je nujen. Na letošnjem tekmovanju smo dodali več 'filozofskih' vprašanj. Recimo s področja enakopravnosti. Konkretno, kako ustvariti sistem, da bo enako natančen za vse podskupine, da recimo pri vabilu na cepljenje avtomatsko ene podskupine ne izključiš, ker predvidiš, da se ne bodo želeli cepiti. Izključujoča rešitev ne bi bila dobra in ni bila slabše ocenjena."
Prej ste omenili, da ste imeli za teoretični del webinarje, ker se te snovi dijaki ne učijo v šolah. Kje mladi dobijo to znanje? Je v šolah kaj tega znanja ali so bolj sami sebi prepuščeni?
"Najbrž je zelo odvisno od šole. Ene šole imajo tudi že ponudbo v obliki obšolskih dejavnosti. Marsikaj je odvisno tudi od učitelja, tudi učitelj mora nekaj vedeti o umetni inteligenci, da lahko pomaga. Gotovo ima veliko šol v Sloveniji vključene tudi vsebine umetne inteligence, ampak to ni del šolskega načrta, mogoče bo kdaj postalo. Zanimanje za to področje je namreč veliko, Andrej Brdnik iz naše organizacije si zelo prizadeva, da bi področje povezali s šolstvom, da bi počasi napravili načrt, kaj bi lahko bilo o tej tematiki vključeno v šolah. Za tekmovanja pa se morajo dijaki pripraviti kar sami, mi jim pomagamo z že omenjenimi webinarji, ki zadostujejo za določeno predznanje. Seveda pa je boljše, če še kaj zraven počnejo, zaželeno je predznanje matematike in računalništva, da lahko te probleme rešiš."
IRCAI, ki je bil ustanovljen leta 2020 pod okriljem Unesca in deluje v okviru Instituta "Jožef Stefan" v Ljubljani, je globalno stičišče, namenjeno spodbujanju odgovornega in vključujočega razvoja umetne inteligence. Kaj vse počnete v okviru inštituta?
"Sam sem tu zaposlen polovično, polovično pa v Londonu na University Collegeu London (UCL), kjer sem delno upokojen. Kot direktor IRCAI vodim raziskave, največ na področju uporabe umetne inteligence pri izzivih trajnostnega razvoja, kot so podnebne spremembe, neenakosti v izobraževanju in revščina, do projektov o čisti vodi in podobno. Za vse projekte poskušamo pridobiti denar tudi od Evropske unije. Trenutno sem koordinator projekta Raido, evropskega projekta z več partnerji, kjer poskušamo optimizirati umetno inteligenco tako, da bo bolj zanesljiva in da bo trošila manj energije, da se bo bolje učila, da bo, ko bo že imela rešitev, zmanjšala porabo energije, ko bo izvajal nalogo. Naloge so različne, malo odvisne tudi od tega, kje dobimo denar in za kaj ga dobimo. Od Slovenije dobimo del denarja, ki poskrbi za osnovno delovanje centra, ampak če hočemo kaj dodatno narediti, moramo sami poiskati financerje."
Kje vidite priložnosti za Slovenijo na področju umetne inteligence? Verjetno znanje študentov in zaposlenih je visoko, tehnično smo tudi napredovali v zadnjih letih …
"Slovenija je bila zelo zgodaj aktivna na področju umetne inteligence. Že v 70. letih je tedaj recimo deloval profesor Ivan Bratko. Tudi zdaj je precej aktivna. Umetna inteligenca je novo orodje, ki se bo lahko uporabljalo skoraj povsod. Na tolikih področjih, da je pomembno ne samo, da imaš ljudi, ki so strokovnjaki prav za umetno inteligenco, ampak tudi inženirje, podjetnike in zaposlene v različnih podjetjih, ki so osveščeni o umetni inteligenci. Del našega poslanstva je ljudi izobraziti o tem, kaj zmore in kje bi lahko uporabili umetno inteligenco. Načeloma je Slovenija zelo dobro pozicionirana, da bi izkoristili to znanje in inovirali v različnih panogah s pomočjo umetne inteligence."
Kako pa vas je pot sploh zanesla v Slovenijo?
"Prvič sem prišel v Slovenijo, takrat je bila še Jugoslavija, leta 1977, in to v Maribor. Potem sem tukaj študiral in živel pet let in pol. Moja žena je Slovenka, tako da doma tudi še s hčerko govoriva slovensko. Po študiju sem se vrnil v Anglijo, kjer preživim večino časa, ampak z ženo redno prihajava v Slovenijo, približno vsakih šest tednov za teden ali dva, nato pa se spet vrneva."
Kaj vam je všeč v Sloveniji, kakšni smo Slovenci?
"Ko sem prišel v Slovenijo, so me takoj sprejeli, skoraj kot domačina. Zmeraj sem se počutil dobrodošlo, tukaj mi je bilo zelo simpatično vzdušje. V Sloveniji mi je bilo daleč najbolj simpatično med državami nekdanje Jugoslavije, čeprav je tudi drugod lepo, in mi je od nekdaj všeč biti tukaj. Ljudje so neposredni, prisrčni … Zelo prijetni. Gotovo bi bil več tu, če ne bi imel v Angliji vnukov in obveznosti."
Je Slovenija v znanosti precej napredovala v tem času, ko jo poznate?
"Takrat sem študiral matematiko in je bil študij zelo na visokem nivoju. Seveda pa je, sploh kot del evropskih programov, kjer je Slovenija zelo aktivna in kakovostna, tudi napredovala na veliko področjih."
