
Počitnice so, kadar govorimo o šoli, zagotovo beseda z najbolj pozitivno konotacijo, poleg petic, jasno. Oddih od šolskega tempa, od učenja, obšolskih dejavnosti in domačih nalog je dobrodošla sprememba vsakodnevne rutine. Podobno kot popoln odmik od delovnega maratona v službah, brez kršene pravice do odklopa, prinaša ne le prijetne občutke, ampak tudi znanstveno dokazane pozitivne učinke na duha in telo. Ustaviti se moramo, da lahko sploh delujemo in da lahko delujemo tudi bolje. A v mozaiku in matematiki vsakdanjega življenja ena najbolj razveseljivih in samoumevnih besed v besednjaku otrok in mladostnikov prinaša tudi izzive, a ne toliko zanje, ampak predvsem za starše, malo pa tudi za šole. Od tega, kako zlepiti skupaj vse proste dneve in počitnice z odmerjenimi dnevi dopusta, sploh zato, ker poleti sledi dvomesečna luknja, ki jo je sploh pri mlajših otrocih treba zakrpati, od finančnih zalogajev, ki jih organizacija počitnic prinaša, do tega, kako po počitnicah otroke spet utiriti v šolsko delo.
Da preživljanje prostega časa med odsotnostjo od šole ni nič večji generator primerjav in socialnih razlik kot to, kar otroci nosijo in kaj vse posedujejo sicer, ugotavljajo tisti, ki se pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se število otrok, ki si ne morejo privoščiti počitnic, ne povečuje in je nižje, kot je bilo v času velike gospodarske krize. Vseeno pa ostajajo tudi taki, ki si ne morejo privoščiti niti hrane, kaj šele počitnic. Ob tem pa neredko kateri starš iz običajne družine srednjega razreda pove, da vseeno veliko časa namenijo razmisleku, kje bodo preživeli počitnice, tudi zato, ker se otroci po vrnitvi v šolo "hvalijo", kje so bili. Tekmovalna družba pač in še kar sladke skrbi, bi lahko rekli, res pa zagotovo ni enako, ali si šel za dva tedna na Maldive, četudi je na urniku le teden dni odmora, smučati v Švico, štamfati na sosednji breg ali si ostal doma. Pa četudi to ni nikakršen pokazatelj kakovosti preživetega časa. Gozdovi in gmajne so lahko veliko boljše igrišče za domišljijo kot prisiljena dejavnost, s katero nimaš veselja, čas na svežem zraku veliko bolj zdrav kot vsaka ura za ekranom, pri čemer ti nič ne pomaga, če se s pametnimi napravami igraš na Maldivih. Med mladimi pa tako največ šteje svoboda, da si sami odmerjajo in organizirajo čas, ki ga po možnosti raje preživijo z vrstniki kot s starši.
A še bolj kot vsa zgoraj omenjena vprašanja bi moral biti v ospredju razmislek, kako zelo privilegirana družba smo, ko lahko razpredamo o počitnicah, in to v miru, medtem ko po svetu divjajo vojne, ko genocidom modernega sveta ni videti konca, ko smo priča vzponu desnega populizma, nahranjenega s trumpovskimi idejami in delitvami tipa "naši" in "vaši". Smo dovolj senzibilni za najpomembnejša družbena vprašanja, sploh zdaj, ko posledice vse bolj čutimo tudi na domačem pragu, in pred volitvami marsikaj trka tudi na naša vrata. Najbrž smo že pozabili, kako hitro so lahko pod vprašajem samoumevne reči, kot je denimo svoboda.








