"Imamo 'ja'," je v prvem odzivu dejala Nika Kovač, prvi obraz kampanje My Voice, My Choice za varen in dostopen splav po vsej EU. Potem ko so pobudo potrdili poslanci Evropskega parlamenta, je Inštitut 8. marec kot prvi v zgodovini uspel z evropsko državljansko iniciativo tudi pri Evropski komisiji. Fajt se je obrestoval, dekleta so zmagala! Zmagala so že s tem, da na poti, ki je bila polna polen pod nogami in drugih nizkih udarcev, niso klonila. Ženske so neomajno in vztrajno korakale proti cilju. Ni bilo malo cepecepetavčkov, med njimi pa najglasnejši prav iz slovenskih desničarskih vrst, s Toninom na čelu četice, ki so vseskozi skušali spodkopavati boj za eno temeljnih ženskih pravic - da odločajo o svojem telesu. Medtem ko lahko dekleta praznujejo in skupaj z njimi več kot milijon podpisnikov iniciative v Evropi, Tonin & Co., ki tokrat zagotovo ne morejo odpirati šampanjcev, najverjetneje že snujejo propagando, s katero bodo, kot so po vsakem glasovanju v parlamentu skušali izničiti posamične etapne zmage, skušali relativizirati tudi končno zmago. O tem priča tudi prvi odziv Tonina na družbenih omrežjih, ki omalovažuje trud in delo velikega dela družbe, njihov dosežek pa enači z nič. Stvar psihopatologije koščka nekega naroda, pač. Morda pa mu bodo, njemu in njegovim somišljenikom, njihove hčere in vnukinje nekoč razložile, da so bili na napačni strani zgodovine.
Kolikor smo doslej uspeli spoznati Niko Kovač in ekipo, se danes zagotovo ne predajata več zmagovalnim občutkom, ampak fajtata dalje, saj z odločitvijo Evropske komisije nista povsem zadovoljni, ker ne prinaša možnosti dodatnega financiranja, ampak le omogoča možne poti za varen in dostopen splav v EU. Več kot deset članic je že izkazalo interes, da se pridružijo mehanizmu, nekatere bo treba še prepričati. Čeprav so tovrstni mehanizmi za ranljive skupine obstajali že sedaj, je Evropska komisija prvič jasno rekla, da je denar namenjen tudi ženskam in kritju stroškov opravljanja splava recimo tudi v drugi državi, kar je pomemben korak. A zagotovo ne zadnji, saj se boj, kot so izkusile že mnoge borke za ženske pravice poprej, nikoli ne konča in je treba nenehno čez spotikanja in napade. Ne le zato, da kot družba napredujemo, ampak tudi, da se ne vračamo v srednji vek. Razvita, demokratična družba pa bomo, ko ženske ne bodo več umirale zaradi splava. Za zdaj pa imamo še vedno vsako leto pol milijona travmatiziranih žensk, ki tvegajo svoje življenje, preveč.
V dneh, ko se pri nas bližamo vrelišču predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami, zmaga Inštituta 8. marec daje tudi zgled, da je mogoče z nepopustljivim bojem odbiti vse napade in prebroditi neokusno brozgo nasprotovanj. Priča smo vse bolj umazani kampanji, polni ustrahovanja, obračunavanja, sovražnega diskurza, manipulacij, kibernetičnih napadov, zlorab, diskreditiranja medijev in kar je še tega. Trumpizacija politike in populizem sta se dodobra zažrla tudi v našo družbo. Zato akcije, kot je My Voice, My Choice, prinašajo žarek upanja. Da se da drugače, da je komu še mar in da se še da mobilizirati za skupno dobro.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
