Analitika GZS je v jesenski gospodarski napovedi izboljšala oceno letošnje gospodarske rasti Slovenije na 3,3 odstotka. K višji rasti prispevajo predvsem močan investicijski cikel, okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza ter še naprej razmeroma ugodne razmere na trgu dela. Hkrati GZS opozarja, da bodo prihodnje leto višji stroški energije in financiranja predstavljali pomemben izziv za podjetja.
Po treh letih stagnacije se letos krepi industrijska proizvodnja, izboljšujejo pa se tudi izvozni obeti. Analitska služba GZS ocenjuje, da slovensko gospodarstvo ponovno pridobiva razvojni zagon, pri čemer osrednjo vlogo igrajo investicije v gradbene objekte, transportno opremo, določene proizvodne zmogljivosti ter raziskave in razvoj. Investicije v osnovna sredstva naj bi letos realno porasle za 8 odstotkov.
"Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, kjer se vodilni indikatorji povpraševanja postopoma izboljšujejo," poudarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS. Ob tem opozarja, da v 2027 pričakuje stagnacijo celotnih investicij, saj zaključek večjih gradbenih projektov in višje obrestne mere ne bodo ugodno vplivali na gradbeno dinamiko.
Gospodarska napoved za prihodnje leto sicer ostaja sorazmerno optimistična. Analitika GZS za leto 2027 napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač se bo sicer umirjala, vendar bo še naprej presegala pet odstotkov.
"Največ negotovosti vidimo v prvi polovici leta 2027. Rast cen zemeljskega plina in električne energije bo povečala stroške poslovanja, kar lahko vpliva na slabšo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato je za podjetja pravočasno upravljanje energetskih tveganj pomembnejše kot kadarkoli prej," opozarja Ivanc.
Med tveganji za nižjo gospodarsko rast GZS izpostavlja še rast cen surovin, zlasti aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije, rast stroškov dela ter nejasne usmeritve ekonomske politike, ki niha med potrebo po javnofinančni konsolidaciji in predlogi za široko osnovano znižanje davkov. Na drugi strani bi lahko k višji gospodarski aktivnosti prispevali zmanjšanje geopolitičnih tveganj in odprava ozkih grl v pomorskem prometu zaradi situacije na Bližnjem vzhodu, na domačem trgu pa predvsem ugodnejša davčna politika.
