Predlagajo tudi uvedbo posvetovalnega referenduma na predlog 10.000 volivcev. Predlog bodo poslali vsem parlamentarnim strankam.
Predstavnik iniciative Dušan Keber je pojasnil, da bi na referendumski dan državljani odločali o vseh pobudah za referendume, ki bi do takrat izpolnili zakonske pogoje za referendum. S tem bi po njegovih besedah dosegli rednost in zmanjšali stroške. "Stroški referenduma danes po uradnih ocenah znašajo okrog sedem milijonov evrov, kar pri štirih referendumih na leto pomeni 28 milijonov. Če bi namesto tega imeli samo dva referendumska dneva, bi to pomenilo znatno več kot 10 milijonov prihranka," je povedal na novinarski konferenci.
Kot izhaja iz predloga, bi vse referendume, za katere bodo do takrat izpolnjeni zakonski pogoji, izvedli hkrati. Kadar bo mogoče in smiselno, se bo referendum lahko izvedel tudi na dan splošnih volitev. Zunaj referendumskega dne, pa bi referendum lahko izvedli le, če bi bila z izvedbo na referendumski dan kršena ustava ali zakon in če zaradi okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali odvrniti, izvedba referenduma na referendumski dan ni mogoča.
Po Kebrovih besedah bi redni referendumski dnevi omogočili dobro organizacijo in onemogočili politične kalkulacije, "kateri datum referenduma bi bil najbolj primeren za posamezno politično opcijo".
Keber je dodal, da bi bil pomemben učinek referendumskih dni tudi, da državljani spoznajo, da sta to njihova dneva neposrednega odločanja in da lahko temu prilagodijo svoje delo in načrte. V iniciativi menijo, da bi se na tak način zvišala volilna udeležba in zagotovil kvorum. Po njegovih besedah so se pri oblikovanju predloga zgledovali predvsem po Švici, kjer imajo štiri referendumske dneve na leto.
Predlagajo tudi uvedbo posvetovalnega referenduma na predlog volivcev. "Po veljavni ureditvi lahko volivci in volivke odločajo samo o zakonih, ki jih hočejo zavrniti, ker se jim zdijo slabi. Posvetovalni referendum pa je orodje poslancev in poslank, da se posvetujejo z ljudstvom o temah, ki si jih sami izberejo, teme, o katerih se nočejo posvetovati z ljudstvom, pa zamolčijo in o njih odločajo sami," je dejala predstavnica iniciative Katarina Rotar.
Zato predlagajo spremembo tega instituta, in sicer da lahko posvetovalni referendum "na katerokoli temo, ki ni neustavna, ne pomeni kršitve človekovih pravic ali kršitev pravic manjšin", določijo tudi volivci z zbranimi 10.000 overjenimi podpisi. Rotar je pojasnila, da bi bilo manjše število podpisov potrebno, ker tak referendum ni zavezujoč.
Na tak način bi lahko volivci in volivke zahtevali zelo široko javno razpravo "o temi, ki se jim zdi pomembna, vladajoči pa bi jo velikokrat radi pometli pod preprogo in o njej odločili hitro in za zaprtimi vrati". Tak primer so po besedah Rotar odločanje o Jek 2, članstvu v Natu ali nakupih orožja ter o vseh temah, za katere zakonodajni referendum ni mogoč. Ocenjujejo, da je takšna sprememba za izvajanje neposredne demokracije in večje participacije državljank in državljanov skrajno pomembna.
Predlog bodo posredovali vsem parlamentarnim strankam in jih pozvali, da ga podprejo. "Po našem mnenju bi moral biti ta zakon sprejet v najkrajšem možnem času in bi se nam zdelo idealno, če bi lahko že jeseni imeli prvi referendumski dan," je povedal predstavnik iniciative Jaša Jenull.
