Elizabeta Planinšič
Novi ljubljanski zapor v Dobrunjah, na katerega so v slovenskem zaporskem sistemu čakali vrsto let, je v nedeljo končno dobil svoje stanovalce. Vanj so preselili vse zapornike in pripornike iz dotrajanega in močno prezasedenega zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani. Koliko zaprtih oseb so preselili, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Goran Narić ni želel razkriti. Poudaril pa je, da je bila selitev organizacijsko, logistično in varnostno izjemno zahtevna. Nanjo so se pripravljali dalj časa, prepoznali morebitna tveganja in ničesar prepustili naključju. Poleg pravosodnih policistov so sodelovale tudi različne enote policije.
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše je nedeljo označil za enega srečnejših dni slovenskega zaporskega sistema. Prepričan je, da bo nova pridobitev vsaj deloma omilila dolgoletno prezasedenost zaporov.
Na Povšetovi skoraj 127-odstotna zasedenost
Kako velika je prostorska stiska, kažejo podatki uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 5. oktobra. V ljubljanskem zaporu na Povšetovi je bilo takrat 171 zaprtih oseb, čeprav je imel prostora le za 135 ljudi. Zasedenost je tako znašala 126,67 odstotka. V vseh slovenskih zaporih in prevzgojnem domu je bilo skupaj 1439 zaprtih oseb, kar je 60 več od razpoložljivih mest.
Novi zapor v Dobrunjah, katerega gradnja se je začela leta 2022, so slovesno odprli že maja letos, vendar je bilo treba na preselitev zapornikov počakati še več mesecev. Naložba je stala približno 86,5 milijona evrov. Kompleks obsega skoraj 26.600 kvadratnih metrov površin in ima prostora za 388 zaprtih oseb, od tega 60 na odprtem oddelku. V njem so poleg bivalnih prostorov uredili učilnice, delavnice, telovadnico ter prostore za zdravstveno oskrbo in obiske svojcev. Opremljen je tudi s sodobnimi varnostnimi sistemi, ki bodo zaposlenim olajšali delo, zaprtim osebam pa omogočili boljše razmere za prestajanje kazni in pripravo na življenje po izpustitvi.
Sodobnejši prostori, a kadrovska stiska ostaja
Na začetek delovanja novega zapora je bilo treba po slovesnem odprtju počakati tudi zaradi odpravljanja pomanjkljivosti pri gradnji. Pravosodni minister Mihael Zupančič je v sobotnem intervjuju za Večer povedal, da so bile napake v veliki meri odpravljene. Z nedeljsko selitvijo se je tako začelo novo obdobje za ljubljanski zapor, ki naj bi v prihodnje pomagal razbremeniti tudi druge prezasedene zavode.
Sodobna tehnična oprema bo zmanjšala potrebo po pravosodnih policistih, ki jih v Sloveniji že dalj časa primanjkuje. Perše je ob selitvi povedal, da se zaposlovanje sicer izboljšuje, vendar kadrovska zasedba še ni zadovoljiva. Poudaril je tudi, da bodo novi prostori omogočali kakovostnejšo obravnavo zaprtih oseb in izvajanje programov, ki jih pripravljajo na vrnitev v družbo.
S selitvijo se zapirajo vrata zapora na Povšetovi, kjer bodo v delu gospodarskih prostorov še nekaj časa izvajali dejavnost. Vodstvo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je predlagalo prodajo ali zamenjavo nepremičnine, izkupiček pa bi namenili ženskemu zaporu na Igu. Toda kot je Zupančič povedal v sobotnem intervjuju za Večer, tamkajšnje graščine ni smiselno obnavljati, potrebovali bi nove prostore, za katere pa trenutno ni zagotovljenega denarja.
