Pobuda je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, drugopodpisani Jure Gombač. Slapšak je posvarila pred ponovitvijo "travme izbrisa" v Sloveniji. "Tega ne smemo dovoliti. Ta vlada je v zelo kratkem času jasno pokazala, da kot svojo prvo nalogo vidi zmanjšanje človekovih pravic," je poudarila. Tudi sicer so pobudniki ob vložitvi podpisov v DZ poudarjali zlasti, da so se za ta korak odločili s ciljem obraniti slovensko demokracijo in se upreti kratenju človekovih pravic. Po besedah Katje Utroša iz Kulturnega društva Gmajna so "tukaj za vrednote, ki so našo državo osamosvojile, za tiste vrednote, ki so našo državo pripeljale v Evropsko unijo".
Podpisi pod pobudo dajejo "kanček upanja ljudem, ki živijo in delajo tukaj, plačujejo davke in prispevke, gradijo državo, ne pet, šest let, ampak že desetletja", je ocenil Elvis Alukić iz Bošnjaške kulturne zveze Slovenije. Izpostavil je še, da se jim sicer zdi škoda, da morajo v referendum in "tam pustiti milijone", ki bi jih sicer država lahko porabila na področjih z dejansko večjimi problemi, kot so denimo zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, je naštel. Pri zbiranju 40.000 podpisov za razpis referenduma pa računajo na pomoč "vsakega državljana Republike Slovenije, ki mu je mar za demokratične vrednote".
Pobudniki želijo naknadni zakonodajni referendum z referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?
Za razpis referenduma bodo morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Če je vložena zahteva ustrezna, predsednik DZ v sedmih dneh po vložitvi zahteve določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Če bi padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra.
Novela zakona odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Podpis pod pobudo za začetek postopka za referendum je minuli teden oddal tudi prvak Svobode Robert Golob.
Noveli nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V izjavi za javnost minuli teden so poudarili, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del".
Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij.
Da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so opozorili tudi pri varuhu človekovih pravic.
