Protestniki so na križišču pri Filozofski fakulteti za približno dvajset minut ustavili promet in se v tišini poklonili 16 žrtvam nesreče.
Protestni shod 16 minut za Srbijo se je na križišču Aškerčeve, Barjanske, Slovenske in Zoisove ceste začel ob 11.52, ob uri, ko se je 1. novembra lani na železniški postaji v Novem Sadu zrušil nadstrešek. Udeleženci so se poklonili 16 žrtvam tragedije, po kateri je Srbijo zajel val protestov.
Shod so, kot so zapisali na družbenih omrežjih organizirali ljubljanski študentje. "S 16 minutami molka se poklanjamo 16 žrtvam porušenja nadstreška v Novem Sadu," so zapisali na profilu na Instagramu in na plakatu v bližini Filozofske fakultete.
"Čas je, da se na zgodovinskem križišču pravočasno zvrstimo, izberemo pravo smer in nadaljujemo pot v smer pravice, svobode in dostojanstva za vse," so še dodali pod objavo.
Kot so še navedli na Instagramu, so se za shod odločili, ker v Srbiji ni bila upoštevana niti ena zahteva protestnikov in ker po svetu rasteta sistemsko zatiranje in kršenje človekovih pravic.
Več deset ljubljanskih študentov se je ob križišču začelo zbirati okoli 11.40, preden so odkorakali na križišče, ki so ga označili za "stičišče številnih fakultet in šol". Tam so v tišini stali 16 minut do 12.08, ko so z aplavzom križišče mirno zapustili.
Pred današnjim protestom je policija sporočila, da shod ni bil prijavljen skladno z zakonom o javnih zbiranjih. Organizator ni poskrbel za varnostne ukrepe, ni organiziral rediteljske službe, ni priskrbel dovoljenja za zapore cest, v skladu z zakonom pa v takšnih primerih za red skrbijo policisti, ki vzdržujejo javni red ter zagotavljajo varnost cestnega prometa, so sporočili z ljubljanske policijske uprave. Vse udeležence so pozvali k mirnemu zbiranju ter upoštevanju policistov.
V Ljubljani se je v minulih mesecih zvrstilo več protestov v podporo srbskim študentom.
V Srbiji študenti protestirajo in zasedajo številne fakultete od padca nadstreška v Novem Sadu 1. novembra lani. Od tedaj izvajajo tudi različne protestne akcije, s katerimi zahtevajo odgovornost in pravico za žrtve, protesti pa so prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava. Vladajoči proteste označujejo za barvno revolucijo in poskus destabilizacije države.
