Veliko omejitvenih ukrepov je v preteklem letu in pol zaznamovalo obrtnike in podjetnike. Nenadne spremenjene razmere so jim prinesle precej negotovosti. "Sploh v prvih dveh mesecih," pravi vodja mariborske enote Ajpesa Vesna Zupanič. Pravi, da so se številni v naglici odločili za zaprtje in da se nanje niti niso obračali z vprašanji, kaj naj storijo, saj tudi oni niso vedeli, kako se bodo dogodki razpletali.
Največ zaprtij je bilo tako marca in aprila. "Lani marca se je v podravski regiji zaprlo 297 samostojnih podjetnikov, kar je enkrat več kot marca leta 2019. Tudi aprila je bilo izbrisov več kot običajno, nato pa se je situacija umirila, saj so tudi samostojni podjetniki prejeli pomoč države," se spominja Zupaničeva. Podobno kot na regionalni ravni se je dogajalo tudi na ravni države. V marcu se je namreč v celotni Sloveniji izpisalo 2092 samostojnih podjetnikov, v istem obdobju pred epidemijo pa 1146.
Vsi podjetniki niso bili prizadeti enako
"Zapirali so se predvsem taki, ki so videli, da v tej situaciji ne bodo mogli delovati in bodo imeli stroške res velike," še ugotavljajo na Ajpesu, ob tem pa izpostavljajo, da so bili prvi, ki so se zaprli, predvsem tisti, ki so imeli popoldanski s.p. in jim je ta predstavljal postranski del zaslužka, prav tako pa so imeli zavarovanje urejeno pri drugi zaposlitvi. A vseeno se niso zapirali le taki. Gledano po dejavnostih, so najbolj izstopali tisti, ki opravljajo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, sledili so tisti iz naslova vzdrževanja in popravila, pa tudi kultura in rekreacija ter gostinstvo in izobraževanje. "Tudi sicer, ko ni izrednih razmer, je izbrisov pri kulturi, športu in strokovnih storitvah veliko, saj gre dostikrat za dejavnosti, ki so vezane na projekte ali sezono. Ti zato velikokrat podjetja odpirajo in zapirajo," še pojasnjuje Zupaničeva.
Nekaj je bilo takih, ki so se po spomladanskem zaprtju registrirali ponovno, a je bilo tokrat prvič, da je bilo izbrisov v skupnem več kot vpisov. "Pri nas je bilo denimo v aprilu vpisanih le 62 novih podjetnikov, in še to so bili le taki, ki so v času korone našli tržno nišo. Veliko je denimo bilo registracij za dostavo in razvoz hrane," razlaga Zupaničeva in dodaja, da tudi poslovanje razkriva, da vsi podjetniki niso bili prizadeti enako. "Prilivi so se celo povečali pri finančni in zavarovalniški dejavnosti, pri tistih, ki poslujejo z nepremičninami, ter pri informacijski in komunikacijski dejavnosti. Pri nepremičninah so se prilivi povečali celo za 30 odstotkov." Na drugi strani so se prilivi izrazito, za kar 20 odstotkov, zmanjšali pri kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, manj priliva je bilo pri znanstvenih in tehničnih dejavnostih, pa tudi pri gostinstvu. "Če ne bi upoštevali državnih pomoči, bi bili prihodki pri gostinstvu najnižji in bilanca tam bi bila zelo slaba."
Še enega zaprtja ne bi preživeli
Kljub negotovosti pa so slovenski podjetnik to krizo kar dobro preživeli. Po ocenah obrtno-podjetniške zbornice je namreč v letu 2019, ko je gospodarstvo še cvetelo, vrata zaprlo okoli 19.000 podjetij, lani pa 20.000. "Pričakovali smo, da bo številka mnogo večja. Glavni razlog, da se katastrofa ni zgodila, pa sta dva ukrepa. Ukrep temeljni osebni dohodek, ki so ga prejeli tudi samozaposleni, in ukrep čakanja na delo, ki je bil pomemben predvsem za tiste, ki imajo zaposlenih več ljudi," razlaga predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh.
A obrtniki se bojijo krize po krizi. "Zdaj grozi delta različica virusa in morebitnega novega zaprtja slovensko malo gospodarstvo ne bi preživelo. Pokurili smo vse rezerve, komaj smo ostali nad vodo, pa tudi na nove državne pomoči verjetno ne bi mogli vnovič računati," razmišlja. Podjetniki pa se tudi že soočajo s postcovidnimi težavami. Vse bolj se namreč dražijo materiali in energenti. "Cene kovin so se drastično dvignile, tudi lesa, gradbenega materiala in hrane. Te podražitve zadevajo praktično vse. Ne le gradbince, pač pa tudi gostince in vse ostale," še pravi Meh. Če so bili v začetku veseli, da so preživeli, pa je zdaj tudi leto in pol po koncu še vedno veliko negotovosti, zato se vsi bojijo morebitne krize po krizi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
