Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča deluje okoli 70 fizioterapevtov, ki pacientom po boleznih in poškodbah pomagajo ponovno pridobivati gibljivost, moč in čim večjo samostojnost. Stroka se na inštitutu razvija že najmanj sedem desetletij, ob svetovnem dnevu fizioterapije pa so opozorili tudi na vse pomembnejšo preventivno vlogo fizioterapevtov.
Fizioterapija je eden od nepogrešljivih delov celostne rehabilitacije pacientov na URI Soča. Fizioterapevti sodelujejo pri obravnavi ljudi z različnimi boleznimi in poškodbami ter jim pomagajo pri ponovnem vključevanju v vsakdanje življenje. Njihovo delo ni omejeno zgolj na izboljševanje telesne zmogljivosti, ampak vključuje tudi zmanjševanje posledic bolezni in poškodb ter učenje načinov, kako lahko posameznik čim bolj samostojno ohranja doseženo funkcionalnost.
Na pomen stroke so na inštitutu opozorili ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki ga zaznamujemo 8. septembra. Fizioterapija se na URI Soča razvija že najmanj 70 let, danes pa tam deluje okoli 70 fizioterapevtov. Ob uvajanju novih terapevtskih metod in tehnologij ostaja bistvo njihovega dela sodelovanje s pacientom in iskanje poti do njegove večje samostojnosti ter kakovostnejšega življenja.
"Brez sodobne, strokovne in kakovostne fizioterapije ni celovite in uspešne rehabilitacije. Fizioterapevti so eden ključnih členov naših transdisciplinarnih rehabilitacijskih timov," je poudaril direktor URI Soča Roman Jakič. Dodal je, da na inštitutu že desetletja vlagajo v znanje, izobraževanje in strokovni razvoj fizioterapevtov.
Vsak pacient potrebuje individualen pristop
Pomemben del fizioterapevtske obravnave je ocena posameznikove telesne pripravljenosti, funkcioniranja in zmožnosti za sodelovanje v vsakdanjem življenju. Na tej podlagi fizioterapevt skupaj s pacientom določi kratkoročne in dolgoročne cilje rehabilitacije.
Univerzalnega pristopa ni, poudarja Janez Špoljar, vodja fizioterapije na URI Soča in podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. Vsak posameznik se namreč na zdravljenje in rehabilitacijo odziva drugače.
"Zato je potreben individualiziran pristop, ki upošteva ugotovitve fizioterapevtskega ocenjevanja, pacientovo predhodno telesno pripravljenost, njegove potrebe, okoliščine ter predvsem njegove ohranjene zmožnosti, na katerih lahko gradimo nadaljnje izboljšanje," je pojasnil Špoljar.
Ne le rehabilitacija, pomembna je tudi preventiva
Vloga fizioterapevtov se ne začne šele po bolezni ali poškodbi. Pomemben del njihovega dela sta tudi spodbujanje telesne dejavnosti in preprečevanje dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. Prav na to je opozarjala letošnja tema svetovnega dne fizioterapije, posvečena vlogi gibanja pri preprečevanju in obvladovanju bolezni srca in žilja.
Janez Špoljar, vodja fizioterapije na URI Soča in podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije je izpostavil: "Fizioterapevt po poškodbi ali bolezni oceni posameznikovo telesno pripravljenost ter vse pomembne vidike njegovega funkcioniranja in udejstvovanja. Na podlagi teh ugotovitev skupaj s pacientom zastavi kratkoročne in dolgoročne cilje fizioterapevtske obravnave. Univerzalnega pristopa k izboljšanju zdravstvenega stanja oziroma okrevanju ni mogoče opredeliti, saj je vsak človek drugačen in se na zdravljenje ter rehabilitacijo odziva na svoj način."
Fizioterapevti lahko posamezniku pomagajo prepoznati dejavnike tveganja ter mu svetujejo pri uvajanju trajnejših sprememb življenjskega sloga. Pripravijo lahko prilagojen program telesne oziroma terapevtske vadbe, pomagajo premagovati strah pred telesno dejavnostjo ter svetujejo, kako ohranjati aktivnost tudi ob bolezni.
Cilj takšne obravnave ni le boljša telesna pripravljenost, temveč tudi večja sposobnost posameznika, da svojo bolezen oziroma njene posledice čim bolj samostojno obvladuje. Prav povezovanje rehabilitacije, preventive in spodbujanja aktivnega življenjskega sloga tako fizioterapiji daje pomembno mesto ne le znotraj rehabilitacijskih ustanov, ampak tudi širše v zdravstvenem sistemu.
