Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj v skladu z napovedmi kapitalskih trgov zvišal osrednje evrske obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke. To je prvi poseg v obrestno mero po juniju lani in prvo zvišanje po septembru 2023. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, bo od 17. junija tako po novem pri 2,25 odstotka. Medtem ko bo depozitna obrestna mera po novem pri 2,25 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka.
Evropska centralna banka, ki ji predseduje Christine Lagarde, ugotavlja, da vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske. "Odločitev o zvišanju obrestnih mer je primerna po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete v evroobmočju," so v Frankfurtu še utemeljili odločitev za spremembo obrestne mere. Dodajajo, da bodo razmere na trgih natančno spremljali in da bodo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov ter z njimi povezanih tveganj. "Osrednja denarna ustanova v območju evra na ta način ostaja v dobrem položaju, da prebrodi negotovost, ki jo je povzročila vojna," še menijo v ECB.
V ECB so včeraj še objavili najnovejše napovedi za gibanje inflacije in gospodarske aktivnosti v območju evra. Napoved rasti BDP so oklestili, saj naj bi bila gospodarska rast v območju evra letos v povprečju 0,8-odstotna, leta 2027 1,2-odstotna in leta 2028 1,5-odstotna. Še marca so napovedovali rasti od 0,9 do 1,4 odstotka.
Tudi napovedi inflacije so precej višje, saj naj bi bila rast cen življenjskih potrebščin v evrskih državah letos v povprečju triodstotna, prihodnje leto naj bi se po projekcijah ECB znižala na 2,3 odstotka in leta 2028 na dva odstotka. Navzgor popravljena napoved je posledica višjih cen energentov, ki se bodo do določene mere prelile v inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev, so še dodali v ECB in pojasnili, da so napovedi stopenj rasti BDP za letos in prihodnje leto popravili navzdol zaradi vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.
"Obeti ostajajo negotovi ob tveganju, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko rast pa bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od razsežnosti posrednih učinkov," so najnovejše napovedi razložili v ECB.
