Opozicija je menila, da bi morali to možnost uporabiti za znižanje končnih cen goriv, koalicija je opozarjala, da ne bi smeli tvegati težav z oskrbo.
Zakon o začasnih ukrepih za oblikovanje cen določenih naftnih derivatov bi po predlogu najvišje dovoljene marže za šest mesecev za dizelsko gorivo določil pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Trenutno so marže za vse tri naftne derivate določene pri 0,1150 evra na liter.
Predlagano je bilo tudi, da se pri izračunu modelske cene dizelskega goriva šest mesecev ne bi upoštevala vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu. Država bi morala uporabiti še to edino preostalo možnost za znižanje maloprodajnih cen teh naftnih derivatov, medtem ko čaka soglasje EU za znižanje trošarin pod mejo, ki jo določa evropska uredba, so menili v opoziciji.
Z znižanjem marž bi del bremena prevzeli tudi trgovci, so poudarjali predlagatelji. Pri tem so poslanci Svobode v razpravi sicer večkrat izpostavili rekordne dobičke Petrola, ki je deloma v državni lasti, in koalicijske poslance celo pozivali, naj dokažejo, da "niso v spregi s Petrolom". Vlada in koalicija sta opozarjali, da je marža trgovca le manjši del v strukturi končne cene goriv, torej bi bil vpliv na znižanje cen razmeroma majhen, na drugi strani pa trgovci z njo krijejo stroške, ki jih imajo zagotavljanjem goriva na servisih, tako da bi lahko bila v primeru znižanja ogrožena zanesljivost oskrbe.
Zanikali so, da bi bila sedanja vlada "dolžna" Petrolu, in poudarjali, da bi lahko bilo ogroženo delovanje manjših trgovcev z gorivi, ki zagotavljajo oskrbo predvsem na podeželju. Koalicija je predlog označevala za populističen, saj da bi lahko ljudem višje prihranke zagotovili z ukrepi iz interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki je zaradi referenduma, h kateremu je pozivala tudi opozicija, blokiran.
