Elizabeta Planinšič
Pet let zapora in stransko denarno kazen v višini 30 tisoč evrov je kot enotno kazen za tri dejanja, ki jih tožilstvo očita znanemu prleškemu konjerejcu Marku Slaviču mlajšemu, v začetku tedna senatu mariborskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje višji sodnik Boštjan Polegek, predlagal višji državni tožilec Iztok Krumpak. Za soobtoženega Belo Benedeka, madžarskega državljana, ki ga tožilstvo bremeni neupravičenega dajanja daril, pa je Krumpak predlagal leto dni zapora in 8000 evrov stranske denarne kazni. Kot je pojasnil, razen dosedanje neobsojenosti olajševalnih okoliščin ni, med oteževalnimi pa je izpostavil predvsem visok znesek, za katerega naj bi bil oškodovan slovenski državni proračun, ter vztrajnost pri izvrševanju protipravnih ravnanj.
Za več kot šest milijonov evrov davka
Specializirano državno tožilstvo Slaviču mlajšemu očita davčno utajo v višini dobrih 6,1 milijona evrov. Obtožnica zoper njega in Benedeka je sledila davčnemu postopku, ki ga je Furs leta 2019 vodil zoper Slavičevi podjetji MS Ključarovci in Agrinspe, ki sta pozneje končali v stečaju. Jedro očitkov je poslovanje s sojinimi tropinami, oljno repico in repičnim oljem. Slavič naj bi posle prikazoval kot tristranske: blago iz nemškega Hamburga naj bi prek njegovega podjetja prodali končnemu kupcu na Danskem. Pri takšnih poslih evropska zakonodaja omogoča administrativno poenostavitev pri obračunu DDV, saj lahko drugi člen v verigi uveljavlja oprostitev njegovega obračuna oziroma davčno obveznost prenese na tretjega.
Po prvotnih očitkih tožilstva pa posli niso potekali tako, kot so bili prikazani. Blago bi moralo biti iz Nemčije odposlano neposredno končnemu kupcu na Dansko, vendar naj bi se tam v verigi pojavljala tudi slamnata podjetja. Slavič naj bi za to vedel, kljub temu pa je pri poslih uveljavljal oprostitev DDV. Tožilstvo je izračunalo, da naj bi se tako pri poslovanju prek MS Ključarovci med marcem 2015 in novembrom 2016 izognil plačilu dobrih 1,6 milijona evrov davka, pri poslovanju prek Agrinspe med februarjem 2016 in decembrom 2017 pa še dobrih 4,5 milijona evrov. Toda v prvotni očitek je posegla odločitev Sodišča EU, ki je razsojalo prav o tem primeru. Presodilo je, da za takšno davčno obravnavo ni nujno, da tretji subjekt blago tudi fizično prejme, temveč zadostuje prenos pravice do razpolaganja z njim. Tožilec Iztok Krumpak je zato obtožnico modificiral. Medtem ko je tožilstvo Slaviču sprva očitalo sodelovanje pri zlorabi administrativne poenostavitve pri tristranskih poslih, mu po spremenjeni obtožnici očita, da je vedel, da so bili posli v nadaljnji verigi namenjeni utaji DDV, vendar je kljub temu uveljavljal oprostitev plačila DDV.
Drugi del obtožnice se nanaša na domnevno podkupovanje med Slavičem in Benedekom. Tožilstvo Slaviču očita neupravičeno sprejemanje, Benedeku pa neupravičeno dajanje daril, pri čemer naj bi šlo za 668.340 evrov. Benedek naj bi ta denar izročil Slaviču v zameno za nadaljevanje poslovanja njegovih podjetij MS Ključarovci in Agrinspe z danskima slamnatima družbama, ki naj bi ju Benedek obvladoval in prek njiju omogočal utajevanje davkov. Tožilstvo svoje očitke med drugim opira na dokument, ki so ga preiskovalci našli med hišno preiskavo pri Slaviču. V trezorju v omari njegove spalnice so zasegli razpredelnico, v kateri naj bi bili natančno navedeni zneski, ki jih je Slavič prejel od madžarskega državljana.
Obramba: dokazni standard ni dosežen
Krumpak je v zaključni besedi vztrajal, da so bili očitki iz obtožnice dokazani onkraj razumnega dvoma in da je šlo za zlorabo administrativne poenostavitve z namenom utaje DDV. Po njegovem ni nujno, da je obtoženi sam utajil davek, ampak zadostuje, da je vedel, da so bili posli izvedeni s tem namenom. Krumpak se ni skliceval le na ugotovitve Fursa, temveč tudi na upravno sodišče, ki je zaradi pritožb obeh podjetij presojalo davčni postopek in pritrdilo davkarjem.
Opozoril je, da so bila podjetja, ki so nastopala kot tretja v verigi, zgolj slamnata, na kar naj bi kazalo njihovo veliko število in kratkotrajno poslovanje. Posebej je izpostavil, da so žig enega od njih našli v predalu Slavičeve pisarne. Da je šlo za dogovorjene posle, pa po mnenju tožilca kaže tudi dejstvo, da slovenski podjetji ob neizpolnitvi pogodb nista uporabili pravnih sredstev zaradi njihove kršitve.
Krumpak je za očitke, povezane s podjetjem MS Ključarovci, predlagal leto in pol zapora ter 250 dnevnih zneskov denarne kazni, pri čemer naj bi posamezni dnevni znesek znašal 40 evrov. Za dejanje, povezano s podjetjem Agrinspe, je predlagal dve leti in pol zapora ter 375 dnevnih zneskov, za korupcijsko kaznivo dejanje pa leto in dva meseca zapora ter 200 dnevnih zneskov. Nato je predlagal že omenjeno enotno kazen petih let zapora in 30 tisoč evrov stranske denarne kazni. Sodišču je predlagal tudi odvzem 668 tisoč evrov domnevnih podkupnin, od katerih je bilo 48 tisoč evrov gotovine tudi zasežene ob hišni preiskavi.
Slavičev zagovornik, odvetnik Janez Koščak, je izpostavil, da je tožilstvo devet let zastopalo po njegovem napačno tezo Fursa o napačnem prikazovanju tristranskih poslov, nato pa je po odločitvi Sodišča EU obtožnico spremenilo. Meni, da sodišče takšne modifikacije ne bi smelo sprejeti. "Ali smo v kazenskem postopku izvedli kakršenkoli dokaz, da je moj klient vedel za utajo davkov?" je napol retorično vprašal Koščak in dodal, da tožilstvo slepo zaupa temu, kar piše v sodbi upravnega sodišča. Ob tem je poudaril, da obstajajo razlike med civilno in kazensko odgovornostjo.
"A vemo, kaj se je zgodilo s kriminalno združbo na Danskem?" je nadaljeval Koščak. Slovenski NPU se je ob podaji ovadbe zoper Slaviča namreč skliceval na obstoj kriminalne združbe na Danskem, ki naj bi delovala z namenom utaje davkov in katere del naj bi bil tudi obtoženi. "Ne vemo," si je odgovoril Koščak in se vprašal, ali si lahko sodišče upa obsoditi obtoženega za katero od dejanj, ki je bilo morda že procesirano na Danskem. Ker po njegovem dokazni standard onkraj razumnega dvoma ni bil dosežen, je treba obtoženega oprostiti, je prepričan odvetnik.
Zagovornik Bele Benedeka Denis Magyar je bil kratek. "Ne le, da tožilstvo kaznivega dejanja ni dokazalo, niti ga ni dokazovalo. Nič ni potrdilo očitkov, ki jih mojemu klientu namenja tožilstvo," je dejal in tudi on predlagal oprostilno sodbo.
Odločitev senata mariborskega okrožnega sodišča bo znana v četrtek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
