Hrovat ni dobil podpore za vrhovnega sodnika

Boris Gabrijel Hrovat, vodja kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ne bo postal vrhovni sodnik. Državni zbor je danes zavrnil predlog Sodnega sveta za njegovo imenovanje na kazenski oddelek vrhovnega sodišča. Zanj je glasovalo 33 poslancev, proti 44. Hrovat je bil edini od sedmih sodniških kandidatov, ki ni dobil podpore. Poslanci so namreč potrdili tudi tri kandidate, ki jih je mandatno-volilna komisija prejšnji teden zavrnila brez razprave in pojasnil.

SDS nasprotovala imenovanju

V imenu SDS je Franc Breznik napovedal, da Hrovata ne bodo podprli. Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Govoril je o pomanjkljivostih slovenskega sodstva, predolgih postopkih in odgovornosti sodnikov, konkretnih strokovnih očitkov na Hrovatov račun pa ni navedel.

Predstavnik Sodnega sveta Andrej Razdrih je pojasnil, da so pri izbiri Hrovata upoštevali njegovo strokovno znanje, dolgoletne izkušnje ter nadpovprečno storilnost in kakovost dela. Dotaknil se je tudi razveljavljene odreditve pripora novinarju Bojanu Požarju, o kateri so danes kritično poročali nekateri mediji. Hrovat je bil leta 2022 član senata ljubljanskega višjega sodišča, ki je odločal o pritožbi v kazenskem postopku zaradi žaljive obdolžitve. Ker se Požar ni udeleževal obravnav, je senat najprej odredil njegovo prisilno privedbo, nato še pripor. Vrhovno sodišče je sklep razveljavilo, saj njegova navzočnost ni bila obvezna. Razdrih je povedal, da odločitev ni imela posledic, Hrovat pa naj bi se po njegovih besedah na razgovoru pred sodnim svetom do napake opredelil samokritično. Ocenil je, da zaradi ene razveljavljene odločbe ni smotrno zavreči kandidatovega dolgoletnega strokovnega dela.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je opozorila, da sodniki ne smejo biti izbrani glede na to, komu so všeč ali kako so v preteklosti sodili. Andreja Katič iz SD je zavračanje kandidatov brez pojasnil označila za poskus ustrahovanja sodstva, v Levici pa so opozorili na nevarnost političnega vplivanja na sodno vejo oblasti.

Opozorila zaradi kadrovske stiske

Že po zavrnitvi štirih kandidatov na mandatno-volilni komisiji prejšnji teden sta se odzvala sodni svet in vrhovno sodišče. Sodni svet je izrazil resno zaskrbljenost in začudenje, ker so poslanci zavrnili strokovno preverjene kandidate brez javno predstavljenih razlogov. Opozoril je na zaskrbljujoč in precedenčen odmik od standardov transparentnega in odgovornega delovanja demokratičnih institucij. Takšno odločanje po njegovi oceni odpira vprašanja spoštovanja neodvisnosti sodstva in zaupanja javnosti v pravno državo.

Na vrhovnem sodišču so poudarili, da je strokovne reference kandidatov preveril sodni svet, zato bi od poslancev pričakovali tehtna pojasnila za zavrnitev. Posebej so opozorili na Hrovatovo kandidaturo, saj ima več kot 19 let izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah, njegov prihod pa bi pomagal kadrovsko podhranjenemu kazenskemu oddelku. Zavrnitev njegovega imenovanja zato po oceni vrhovnega sodišča ovira redno izvajanje sodne funkcije. Ob tem so znova opozorili na potrebo po umiku odločanja o sodniških imenovanjih iz državnega zbora.

Poslanci so medtem potrdili preostale tri kandidate, ki jih mandatno-volilna komisija ni podprla. Dva sta bila izvoljena z le enim glasom razlike, 39 proti 38. Podporo so dobile tudi preostale tri sodniške kandidatke.