To je "zaskrbljujoč in precedenčen odmik od standardov transparentnega in odgovornega delovanja demokratičnih institucij," so navedli.
Pri sodnem svetu so "resno zaskrbljeni in začudeni" ob današnji odločitvi mandatno-volilne komisije DZ, pri kateri "poslanci, ki predlogov niso podprli, za svojo odločitev niso podali nobenih razlogov ali pojasnil".
Opozorili so, da odločanje o sodniških imenovanjih brez javno predstavljenih razlogov predstavlja "zaskrbljujoč in precedenčen odmik od standardov transparentnega in odgovornega delovanja demokratičnih institucij".
Od nosilcev javnih funkcij pričakujejo spoštovanje najvišjih standardov pravne kulture in institucionalne odgovornosti, ki so bistveni za delovanje demokratične države in ohranjanje zaupanja javnosti v sodstvo ter druge veje oblasti.
Vsi predlogi o sodniških kandidatih so bili po navedbah sodnega sveta pripravljeni na podlagi zakonito izvedenih postopkov ter strokovno, skrbno in obsežno obrazloženi.
Vrhovno sodišče: Zavrnjeni kljub potrjenim nespornim strokovnim referencam
Vrhovno sodišče prav tako izraža zaskrbljenost zaradi dogajanja na seji mandatno-volilne komisije državnega zbora, na kateri trije predlogi za izvolitev na sodniška mesta in en predlog za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika niso dobili podpore poslancev, "čeprav so bile nesporne strokovne reference kandidatov za sodnike in kandidata za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika potrjene tudi s strani sodnega sveta kot strokovnega organa".
Ob tem še posebno skrb zbuja dejstvo, da so člani komisije DZ o tem odločili brez razprave, torej ne da bi bili podali kakršnakoli pojasnila ali argumente za svojo odločitev, so se na dogajanje v državnem zboru odzvali v vrhu sodne veje oblasti.
Kot so navedli, sicer v celoti spoštujejo pravico poslancev, da o predlogih odločajo samostojno in po svoji presoji. "Vendar pa je prav tako upravičeno pričakovati, da so razlogi za odločitve, s katerimi se zavrne strokovno utemeljene predloge ustavnega organa, javno predstavljeni in argumentirani," so poudarili.
Ker je neodvisno in samostojno sodstvo eden temeljnih stebrov ustavne demokracije je pri odločanju o predlogih za imenovanja na sodniška mesta še posebej pomembno, da so odločitve sprejete na pregleden in argumentiran način, so sporočili. Le tako je mogoče krepiti zaupanje javnosti v delovanje institucij, zagotavljati spoštovanje načel pravne države ter ohranjati ustrezno ravnovesje med vejami oblasti, menijo.
Zavrnili štiri predloge za sodnike
Člani MVK so na današnji seji odrekli podporo predlogu kandidata za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču RS Borisa Gabrijela Hrovata ter trem kandidatom na sodniška mesta, in sicer kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru Mojci Primožič Kužner, kandidatu za višjega sodnika na Upravnem sodišču RS Marku Poharju ter kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju Urški Zurovac.
Opozicija: Skok politike v pravosodje dobiva vse konkretnejšo obliko.
Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je dogajanje v DZ označil za "še eno dno parlamentarne demokracije". "Očitno imajo koalicijske stranke zdaj, ko je bila na referendumu zavrnjena politična policija, še vedno neke svoje arhive, dosjeje o sodnikih, o tožilcih, zdaj hočejo imeti še vpliv na volilne odbore in komisije in na Državno volilno komisijo," je dejal. Meni, da je to nesprejemljivo.
Podpredsednica SD poslanka Andreja Katič, ki je del minulega mandata vodila pravosodno ministrstvo, je ocenila, da gre za rušenje pravne države, napad na temelje demokracije in poskus ustrahovanja sodstva. Meni, da je že sprejem zakona o Skoku prinesel korak k političnemu imenovanju tožilcev, danes pa so bili priča še zmanjševanju vloge neodvisnega organa, torej sodnega sveta.
Poslanka Levice Tina Brecelj je v sporočilu za javnost opozorila, da če si vladajoča politika podredi institucije, ki bi morale nadzirati tudi njeno ravnanje, delitev oblasti ostane le še zapis v ustavi: "SKOK politike v pravosodje tako dobiva vse konkretnejšo obliko. Minister pri predlaganju tožilcev v imenovanje ne bo več vezan na dokončno mnenje državnotožilskega sveta, koalicijska večina pa lahko z zavračanjem predlogov sodnega sveta odpira prostor za sodnike po svoji meri."
So pa soglašali z imenovanjem Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petre Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdije Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju.
Za podporo Hrovatu je glasovalo pet članov komisije iz vrst opozicije, proti je bilo devet poslancev SDS, Resnice, Demokratov ter NSi, SLS, Fokus. Končno odločitev bo sprejel DZ, predvidoma na redni oktobrski seji.
