Rdeča nit letošnje združene konference Inštituta za družbeno odgovornost (IRDO) in Univerze v Mariboru, na kateri je s svojimi prispevki sodelovalo več kot 80 avtorjev iz desetih držav, sta bili družbeno odgovorna družba in digitalizacija kot priložnost za zeleni in trajnostni razvoj Slovenije. V mednarodnem delu konference je bila v središču prispevkov dilema, katere priložnosti in nevarnosti prinaša digitalizacija, pa tudi predlogi, kako jih obvladati. Metodološko rešitve podpirata kibernetska obravnava ogromnih količin podatkov in teorija sistemov. Uporabijo naj se bistvene nove tehnologije, družbenopolitični procesi naj se obravnavajo kot tržni, podatki čim manj prikrivajo, regionalni razvoj pa naj temelji na pospeševanju inoviranja, da se zmanjšajo razlike med mesti in podeželjem, so ugotavljali udeleženci.
Digitalizacija - tudi pomisleki in zlorabe
Pri razvoju naj šolstvo, praktiki in politiki sodelujejo, pa tudi socialne in tržne organizacije, ob čemer naj se pospešuje zavedanje za družbeno odgovorno ravnanje. Digitalizacija predvsem v šolstvu kaže zobe, saj na uporabnike deluje tako razvojno kot tudi zaviralno.
Zato so bili na konferenci izpostavljeni pomisleki glede uporabe digitalizacije in njene zlorabe: "Digitalizacija poslovanja se je s pandemijo povečala, hkrati pa nas opozarja, da se moramo vrniti nazaj k naravi. Zato je treba celostno pristopiti k razumevanju sveta in naših dejanj, pri tem je treba upoštevati tako gospodarstvo kot znanost, kulturo in izročila, skupnost in naravo, duhovnost in tehnologijo," je menila dr. Darja Piciga iz Državljanske pobude Integralna zelena Slovenija.
Dr. Martina Bavec pa je izpostavila pomen ekološkega kmetovanja za doseganje trajnostnih ciljev, to bo pripomoglo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, manjšemu okoljskemu odtisu, ohranjanju in dvigu rodovitnosti ter zmanjšalo obremenitve. Poleg tega bo prispevalo k povečevanju prihodka v podeželskih območjih, nižanju stroškov v zdravstvu zaradi z agrokemikalijami manj obremenjene hrane.
Trajnostna naravnanost v podjetjih postaja nuja
Anita Hrast, soustanoviteljica in direktorica IRDO, na vprašanje, kako je koronavirus vplival na družbeno odgovornost, odgovarja, da se je zanimanje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v času covida-19 povečalo. "Ne samo zato, ker smo videli, kje vse so lahko kršene naše pravice in kako soodvisni smo od naravnega okolja, ampak tudi zato, ker imajo tako EU kot njene države članice vedno več zakonodajnih usmeritev na to temo." V Sloveniji pa smo po njenem mnenju na temo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja napredovali. Pred leti smo namreč pozornost namenjali socialnemu podjetništvu in krožnemu gospodarstvu: "Nimamo pa še podzakonskih usmeritev v smislu akcijskega načrta za družbeno odgovornost podjetij, saj trajnostna naravnanost v podjetjih postaja nuja. Pred nekaj leti se je o tem še govorilo kot o podjetniški konkurenčni prednosti in trendu, sedaj pa se na vse več področjih to vključuje v mednarodne norme poslovanja, zakonodajne akte in nacionalne strategije," ugotavlja Hrastova in dodaja, da je to zagotovo velik izziv za podjetja. "Družbena odgovornost pomeni, da se podjetje ukvarja s področji, kot so poštene poslovne prakse, človekove pravice, delovne prakse, vključevanje v skupnost in njen razvoj, varstvo okolja, vodenje in upravljanje, vprašanja, povezana s kupci in potrošniki." To pa so kompleksna vprašanja, še dodaja Anita Hrast.
Slovenska nagrada Horus 2021
V petek je bil objavljen razpis za slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021, o kateri lahko podjetja in druge organizacije več izvedo na spletnem seminarju 15. septembra. Prijave zbirajo do 15. oktobra letos. Sledila bosta odpiranje prijav in zbiranje dopolnitev dokumentacije prijaviteljev. Konec oktobra bo prvi krog ocenjevanja komisije, ki bo izbrala finaliste. 10. decembra letos pa bosta predstavitev nominirancev ter podelitev nagrad in priznanj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
