Ali veste, da davkoplačevalci vsako leto namenimo skoraj 3 milijone evrov za socialne prispevke verskih uslužbencev? Po zadnjih podatkih Ministrstva za kulturo je bilo samo v letu 2025 izplačanih 2.850.941,75 evrov za 709 upravičencev. To niso samo katoliški duhovniki, ampak uslužbenci osmih različnih verskih skupnosti. A največji delež gre seveda tisti z največ zaposlenimi in to je Katoliška Cerkev.
Gre za pravico, ki izhaja iz zakona o verski svobodi, ki državi nalaga državno financiranje posebne pravice verskih skupnosti – pravice do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti. To do sedaj še ni bilo predmet ustavne presoje. Je pa ustavno sodišče že odločalo, da državno financiranje posebnih pravic verskih skupnosti ni v neskladju z ustavo, če se v konkretnem primeru zagotovi ločenost države in verskih skupnosti (versko nevtralnost države) ter enakopravno obravnavo verskih skupnosti. Kriteriji razlikovanja med tistimi verskimi skupnostmi, ki jih lahko financira država in s tem lahko pridobijo dodatne ugodnosti, in tistimi, ki se za to ne morejo potegovati, ne smejo biti nerazumni oziroma arbitrarni. Po oceni za to pristojnega ministrstva za kulturo je 1000 pripadnikov registrirane verske skupnosti na enega verskega uslužbenca razumen in nearbitraren kriterij za pridobitev posebne pravice, ki spoštuje načelo enakopravnosti verskih skupnosti in ki ga lahko s pridobitvijo novih pripadnikov in članov izpolnijo vse verske skupnosti.
Namesto Cerkvi šolam, ambulantam, mladim ...?
A na vlado je zdaj romal predlog oziroma vprašanje državljana, zakaj sploh ima Cerkev to pravico, ko pa sedi na ogromne bogastvu. Gospodari namreč z okoli 40.000 hektarji gozdov, z nepremičninami v središčih mest, z donacijami in zbranimi sredstvi ... "Letni prihodki iz gozdov sami po sebi štejejo v milijonih. Trije milijoni evrov, ki jih letno namenimo za prispevke, so zanjo obvladljiv znesek, a ga sistematsko prelaga na nas, davkoplačevalce," je ogorčen pobudnik predloga, da se Cerkvi financiranje socialnih prispevkov verskih uslužbencev ukine: "Trije milijoni evrov bi lahko pomenili 50 dodatnih učiteljev v osnovnih šolah, tri nove ambulante družinske medicine ali subvencije mladim družinam za prvo stanovanje. Namesto tega gre denar za socialno varnost uslužbencev institucije, ki ima več kot dovolj lastnega premoženja, da poskrbi zanje. To po moji logiki ni pomoč revnim, ampak je letni transfer denarja, ki bi ga morali uporabiti bolj smotrno."
Ministrstvo: Vzdrževanje objektov stane
Ministrstvo za kulturo odgovarja, da samo bogastvo Katoliške Cerkve po naravi stvari ne more biti argument za ukinitev podpore vsem verskih skupnostim. "Hkrati pa gre za pavšalen očitek, ki ne upošteva dejstva stroškov vzdrževanja cerkva in drugih verskih objektov, ki so praviloma kot sakralna kulturna dediščina vpisani v register nepremične kulturne dediščine in njihovo vzdrževanje zahteva znatna denarna sredstva," opozarja ministrstvo. Po podatkih omenjenega registra, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je vpisanih 2.690 enot sakralne stavbne dediščine, poleg njih je v register vpisanih še 3.937 spominskih objektov in krajev sakralnega značaja (kapelice, znamenja …).
Ker ob tem zakon o verski svobodi določa, da so cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja, hkrati pa z delovanjem pomembno prispevajo k javnemu življenju z razvojem kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, splošno koristne organizacije, ministrstvo za kulturo nasprotuje predlogu za financiranje socialnih prispevkov verskih uslužbencev.
