Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v obsežnem javnem zapisu ostro kritiziral razmere v slovenskem političnem prostoru. Meni, da je politična komunikacija v Sloveniji postala ujetnica kratkih sloganov, populizma in medsebojnega obračunavanja, medtem ko je iskanje skupnih rešitev vse bolj zapostavljeno. "Za ljudi, ki niso ovce z opranimi možgani, je stanje v slovenskem političnem prostoru postalo povsem neznosno," je zapisal Brodnjak, ki naj bi se mu ob spremljanju "poročil v ključnih medijih obračal želodec". Po njegovem mnenju je argument moči povozil moč argumenta, politični nasprotniki pa se vse prepogosto predstavljajo kot tisti, ki delajo za ljudi, medtem ko se druge skupine prebivalstva pri tem spregleda.
Prepričan je, da se je raven politične komunikacije skrčila na nekaj udarnih besednih zvez, s katerimi stranke nagovarjajo volivce na družbenih omrežjih in spletnih portalih. Namesto iskanja skupnih imenovalcev se politični akterji ukvarjajo z medsebojnim blatenjem. "Rešitve so preproste, a če ne razdeliš, ne moreš vladati sam in moraš trdo delati, da aktivno poiščeš skupni imenovalec," meni Brodnjak. Dodaja, da bi se podjetja, ki bi jih vodili na takšen način, hitro znašla v velikih težavah.
Brodnjak populizem označuje za rakasto tkivo Slovenije, ki ga dodatno spodbuja zavist. Posebej problematično se mu zdi blatenje političnih nasprotnikov prek anonimnih profilov na družbenih omrežjih in spletnih forumih. Opozarja, da bi lahko umetna inteligenca takšne prakse še okrepila, zato predlaga zakonsko prepoved anonimnosti javnih profilov na družbenih omrežjih. Pri tem poudarja, da podpira svobodo govora, vendar mora biti ta povezana tudi z osebno odgovornostjo. "Absolutno da za svobodo govora, a tudi absolutno da za osebno odgovornost za izrečene besede," je zapisal. Po njegovem bi morali vsi vedeti, kdo stoji za javnimi žaljivkami in diskreditacijami, njihovi avtorji pa bi morali za svoje besede tudi odgovarjati.
Višje plače na račun - podražitev?
V drugem delu zapisa se je Brodnjak posvetil gospodarskim in davčnim vprašanjem. Prepričan je, da bi morali ljudje od svojega dela zaslužiti več, zato predlaga razbremenitev plač na obeh koncih dohodninske lestvice. Med drugim zagovarja bistveno višjo splošno davčno olajšavo, s katero bi pridobili vsi zaposleni. Hkrati predlaga omejitev najvišje osnove za plačevanje prispevkov in prilagoditev najvišje dohodninske stopnje. Sedanjo ureditev označuje za pretirano obremenjujočo in mednarodno nekonkurenčno. "Solidarnost je absolutno ključna pridobitev slovenske družbe, a če želimo na dolgi rok dejansko imeti sedeže in odločevalce večjih gospodarskih sistemov v Sloveniji, žal ne moremo več tako bistveno odstopati od ureditev v soseščini," poudarja.
Njegov predlog predvideva, da bi se razbremenitev dela financirala z drugačno strukturo davka na dodano vrednost. Za nujne življenjske potrebščine bi DDV znižali na pet odstotkov, medtem ko bi se za drugo potrošnjo ustrezno zvišal. Ob tem bi bilo treba spremljati cene na trgu in preprečiti, da bi trgovci znižanje davka preprosto prenesli v svoje marže. Brodnjak se pri tem sklicuje na skandinavske države, kjer naj bi bila najvišja stopnja DDV večinoma 25-odstotna, na Finskem pa 25,5-odstotna. Kot primer omenja tudi Hrvaško, kjer so se po njegovih navedbah neto plače hitro približale slovenskim, pri višjih plačah pa jih že presegajo. Prepričan je, da bi takšna sprememba omogočila višje neto prejemke zaposlenih, ne da bi bilo treba dodatno obremeniti državni proračun, zmanjševati pravice javnih uslužbencev ali posegati v obseg njihove zaposlenosti.
Zaveda se socialnih stisk, a ...
Brodnjak se dotakne tudi vprašanja državnega proračuna in vse večjih potreb družbe. Opozarja, da je proračun od leta 2019, ko je znašal približno 11 milijard evrov, narasel na sedanjih 19 milijard evrov. Če država ne želi dodatno posegati v proračunske izdatke, obdavčiti premoženja ali se dodatno zadolževati, vidi zvišanje zgornje stopnje DDV kot eno od redkih možnosti za financiranje davčne razbremenitve dela. Ob tem opozarja, da bo staranje prebivalstva zahtevalo vse več denarja za pokojnine in zdravstveno oskrbo. Zato se ne strinja z idejami o gospodarski odrasti, če te ne vključujejo tudi velikih sprememb življenjskega sloga. "Preprosto moramo ustvariti več in zgolj s poviševanjem oziroma nesorazmerno porazdelitvijo davčnih bremen nam žal ne bo uspelo," meni.
Med zanimivejšimi predlogi v njegovem zapisu je tudi sprememba položaja upokojencev, ki želijo ostati delovno aktivni. Brodnjak se sprašuje, zakaj upokojencem ne bi omogočili, da bi hkrati prejemali celotno pokojnino in opravljali delo v polnem obsegu.Po njegovem bi takšna ureditev izboljšala njihov socialni položaj, hkrati pa bi z dodatnim delom sami pokrivali vsaj del stroškov svoje pokojnine. Meni, da to ne bi smelo biti ideološko vprašanje.
Ob koncu zapisa se zaveda, da njegovi visoki osebni prejemki pri delu javnosti vzbujajo negativne odzive. Navaja, da bi bili njegovi neto prejemki na Češkem ali Poljskem po njegovi oceni približno dvakrat višji. Ob tem poudarja, da se zaveda socialnih stisk številnih ljudi, vendar meni, da je za dolgoročno blaginjo Slovenije nujno ustvariti več gospodarske vrednosti in v državi ohraniti sedeže večjih gospodarskih sistemov.
