Minilo je 17 let, odkar je nekdanji vratar nemške nogometne reprezentance Robert Enke storil samomor. Njegova žena Teresa Enke je nedavno gostovala v podkastu "Kako ste? S Robinom Gosensom" in iskreno spregovorila o zadnjih urah moževega življenja ter najtežjih trenutkih njune družine.
Teresa je pojasnila, da dan pred tragedijo ni opazila nobenih znakov, ki bi napovedovali najhujše. Robert jo je tisti dan objel, poljubil in ji povedal, da jo ljubi. Prepričana je bila, da se njegovo duševno stanje izboljšuje. Tudi naslednje jutro se je začelo povsem običajno, usodni preobrat pa se je zgodil zvečer, ko se Robert ni vrnil domov. Ko je zaslišala sirene reševalnih vozil in policije, se je v njej prebudil strah, da se je zgodilo nekaj strašnega.
Takoj je poklicala moževega trenerja vratarjev, nato pa ji je Robertov zastopnik svetoval, naj preveri, ali je morda pustil poslovilno pismo. Našla ga je v njuni spalnici. Kmalu zatem je prejela uradno obvestilo, da je njen mož umrl. Kljub nepredstavljivemu šoku in bolečini se je Teresa že naslednji dan odločila, da stopi pred medije in javno spregovori o njegovi smrti. Svojo odločitev je pojasnila z besedami, da mu to preprosto dolguje.
Boj z depresijo in družinska tragedija
Zakonca Enke sta že nekaj let pred Robertovo smrtjo doživela hudo družinsko tragedijo. Septembra 2006 je zaradi srčne napake umrla njuna dveletna hči Lara. Kasneje sta posvojila deklico Leilo, vendar se je Robert še naprej boril s hudo obliko depresije. Teresa je pojasnila, kako močno mu je poskušala pomagati v tistih temnih trenutkih. Stala mu je ob strani in ga opominjala, da nogomet ni vse na svetu in da obstaja veliko lepih stvari. Spominjala ga je na Laro in Leilo ter mu želela pokazati, da situacija ni brezupna. Zaupala je, da se je Robert nenehno bal, da bosta izgubila tudi Leilo.
Danes Teresa verjame, da bi morala po smrti hčerke skupaj poiskati strokovno psihološko pomoč. Prepričana je, da se Robert nikoli ni zares sprijaznil z Larino smrtjo. Razkrila je tudi pretresljiv detajl z njegovega zadnjega obiska hčerkinega groba, kjer je narisal srce in pustil sporočilo, v katerem je zapisal, da oče prihaja.
Navidezno izboljšanje in zapuščina
Po Enkejevi smrti so nemški mediji poročali, da se je vratar v poslovilnem pismu opravičil družini in zdravnikom, ker jim je prikril resnost svoje stiske. Njegov psihiater Valentin Markser je takrat pojasnil, da je Robert v zadnjih dneh dajal vtis, da si opomore. Na dan samomora je zdravnika celo poklical in odpovedal vse nadaljnje terapije ter ga prepričal, da se počuti bolje. Zdravnik je priznal, da niso mogli preprečiti njegove smrti, saj popolnoma nič ni kazalo na takšen razplet.
Robert Enke je v svoji karieri branil za številne ugledne evropske klube, med njimi za Barcelono, Benfico in Hannover 96, za nemško reprezentanco pa je zbral osem nastopov. Njegova smrt je v športnem svetu sprožila obsežno razpravo o depresiji in duševnem zdravju profesionalnih športnikov. Kmalu po tragediji so ustanovili Fundacijo Robert Enke, ki se aktivno posveča ozaveščanju o depresiji in nudi podporo vsem, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju.
