Darja Kocbek
Izvoz in industrijska proizvodnja v Sloveniji sta bila v prvih osmih mesecih letos precej višja kot pred letom, rast pa je bila razmeroma široko osnovana. Razpoloženje v gospodarstvu se je od aprilskega dna izboljšalo, septembra je bilo višje kot pred letom in nad dolgoletnim povprečjem. Inflacija se je septembra še nekoliko okrepila. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih osmih mesecih znašal 1,25 milijarde evrov, kar je za 188 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, v novi izdaji publikacije Ekonomsko ogledalo navaja vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
"Slovenija v letu 2026 dosega nadpovprečno gospodarsko rast v primerjavi z EU, še posebej z evrskim območjem, vendar jo spremlja tudi povišana inflacija. Poleg ugodnega poslovanja izvoznega sektorja, ki je deloma temeljilo tudi na povečevanju tržnih deležev na tujih trgih, rast pomembno podpirajo domača potrošnja, javne in zasebne investicije ter fiskalno spodbujeno povpraševanje doma in v ključnih trgovinskih partnericah. Pomembno vlogo imajo tudi investicijski programi, deloma financirani z evropskimi sredstvi, ki se postopoma iztekajo. K pospešeni investicijski aktivnosti je morda prispeval tudi volilni cikel, saj spomladanskim državnozborskim volitvam sledijo še jesenske lokalne volitve, pred katerimi se pogosto pospešuje zaključevanje javnih projektov," je za Večer pojasnil dr. Marko Senekovič, docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Osrednji izziv bo ohranjanje rasti
Osrednji izziv bo po njegovi oceni ohranjanje razmeroma visoke gospodarske rasti v vse manj ugodnih makroekonomskih okoliščinah. Inflacija ostaja povišana, k njeni vztrajnosti pa prispevajo tudi rast plač in s tem stroškov dela, njihov postopni prenos v cene in vključevanje teh pritiskov v inflacijska pričakovanja. Dodatno tveganje predstavljajo geopolitično pogojeni pritiski na energetskih trgih, ki ne prizadevajo le Slovenije, temveč celotno evropsko gospodarstvo. V takšnih razmerah se povečuje tudi verjetnost nadaljnjega zaostrovanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB), kar bi ob že manj ugodnih pogojih financiranja dodatno omejilo investicije in gospodarsko aktivnost. Ob tem je treba upoštevati, da je tudi rast slovenskega izvoza odvisna od tujega povpraševanja, ki ga lahko zavirajo fiskalno zaostrovanje, dražje financiranje in stroškovni pritiski v trgovinskih partnericah.
"Pomembno tveganje predstavljajo tudi zaostrene razmere na evropskih obvezniških trgih. Številne države se soočajo z visokimi javnofinančnimi primanjkljaji in naraščajočimi stroški servisiranja dolga, zaradi česar vse večji del javnih prihodkov namenjajo plačevanju obresti. Ključno bo, ali bo predvsem večjim članicam evrskega območja z verodostojno fiskalno politiko uspelo omejiti pritiske na zahtevane donosnosti državnih obveznic. Slovenija je pri tem izpostavljena tveganju prelivanja negativnih učinkov iz drugih držav, saj se lahko ob splošnem poslabšanju razmer na obvezniških trgih povečajo tudi stroški njenega zadolževanja, četudi se domači fiskalni kazalniki bistveno ne poslabšajo," razlaga Marko Senekovič.
To je po njegovih besedah še posebej pomembno v sedanjih razmerah, ko Slovenija kljub nizki brezposelnosti in relativno visoki gospodarski rasti ustvarja razmeroma visok javnofinančni primanjkljaj. Ob občutnejši upočasnitvi gospodarske rasti, še toliko bolj pa ob morebitni recesiji, bi se zaradi ciklično pogojenih nižjih davčnih prihodkov in višjih izdatkov ter morebitnega nadaljnjega povečevanja stroškov financiranja javnofinančni položaj lahko hitro zaostril.
Negotovost, a tudi razvojne priložnosti
"Srednjeročno dodatno negotovost, a tudi razvojne priložnosti, prinašajo pogajanja o naslednjem sedemletnem proračunu EU. Dosedanji predlogi nakazujejo pomembne spremembe ne le pri obsegu in razdelitvi nacionalnih ovojnic, temveč tudi pri načinih financiranja, saj naj bi se okrepila vloga centralno upravljanih evropskih programov in konkurenčnih razpisov. Ti bodo izraziteje usmerjeni v krepitev produktivnosti, tehnološki razvoj, konkurenčnost in obrambno-varnostne zmogljivosti," opozarja Marko Senekovič.
Slovenija bi po njegovih besedah zato morala že zdaj okrepiti informiranje, usposabljanje in podporo potencialnim prijaviteljem ter pravočasno vzpostavljati (mednarodna) partnerstva za sodelovanje na prihodnjih evropskih razpisih. Hkrati je pomembno, da si v pogajanjih zagotovi čim ugodnejši položaj pri razdelitvi sredstev, saj bodo ta tudi v prihodnje pomemben vir financiranja javnih in zasebnih investicij.
"Ugodne tekoče gospodarske razmere je zato smiselno izkoristiti predvsem za krepitev odpornosti javnih financ in konkurenčnosti gospodarstva, zagotavljanje stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja ter omejevanje domačih inflacijskih pritiskov, ne pa za povzročanje dodatne slabitve fiskalne pozicije države. Tako bi Slovenija izboljšala svojo pripravljenost na morebitno poslabšanje gospodarskih razmer v Evropi in hkrati ustvarila boljše pogoje za izkoriščanje prihodnjih razvojnih priložnosti," pravi Marko Senekovič.
Slovenski BDP raste ob dejstvu, da se delež javnega dolga v BDP ne povečuje
Nekdanji minister za finance dr. France Križanič je za Večer pojasnil, da je slovenska gospodarska rast rezultat ekspanzivne fiskalne politike in povečanja konkurenčnosti, zaradi katere se je, kljub stagnaciji uvoza držav evroskupine, okrepilo tudi izvozno povpraševanje. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) narašča ob notranjem in zunanjem ravnotežju ter ob dejstvu, da se delež javnega dolga v BDP ne povečuje.
"Spodbujanje gospodarske rasti s krepitvijo javne porabe (ekspanzivna fiskalna politika) se je pri nas začelo leta 2020 in ni značilnost zgolj delovanja nosilcev ekonomske politike med letoma 2022 in 2026. Glede na proračun za leto 2027 se naša fiskalna ekspanzija povečuje, kar daje za leto 2027 obete nadaljevanja podobne gospodarske rasti kot letos. Zapleti utegnejo nastati zaradi preseganja Maastrichtskega kriterija triodstotnega deleža javnofinančnega primanjkljaja v BDP. Dobro bi bilo, če bi se izdatki za obrambne investicije izvzeli iz tega kriterija," meni France Križanič.
