Srečko Klapš
Na letošnjem vrhu gospodarstva so v ospredje postavili vprašanja, kaj se dogaja z evropskim gospodarstvom in na kaj moramo biti pripravljeni, kako lahko Slovenija v času geopolitičnih pretresov, trgovinskih napetosti in hitrih gospodarskih sprememb zagotovi bolj stabilno okolje za razvoj podjetij ter kje so nove priložnosti za slovensko gospodarstvo.
Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je dejal, da skoraj vsak dan prinese tehnološki preboj, ki premakne meje mogočega, pa tudi nov zaplet, zaradi katerega moramo ponovno premisliti svoje načrte. Za gospodarstvo to pomeni, da mora videti dlje, odločati pa se mora hitreje. "Ob čemer vojne, trgovinske ovire in negotove dobavne poti spreminjajo pogoje poslovanja. Slovenija kot tretja najbolj industrializirana država Evrope z močno industrijo materialov le stežka konkurira tekmecem z nižjimi cenami energentov že na evropskem, kaj šele na svetovnem trgu. Zato mora postati konkurenčna in zanesljiva oskrba ena osrednjih gospodarskih prioritet, energetska varnost pa strateška prioriteta naše države," ugotavlja Šimonka in dodaja, da pa lahko ob nezmožnosti vplivanja na svetovne razmere izboljšamo pogoje, ki jih ustvarjamo sami. "Če umeščanje objekta v prostor traja deset let ali več, lahko projekt zastara, še preden zasadimo prvo lopato. Tehnologija se spremeni, naložba odide drugam. Takšno čakanje plačujemo z izgubljenimi delovnimi mesti, manjšo dodano vrednostjo in nižjimi prihodki za skupne potrebe. Sedanja vlada, sodeč po nakazani smeri, to razume. Pozdravljamo napovedi hitrejših postopkov in odpravljanja administrativnih ovir. Uspeh pa bomo merili s krajšimi roki, jasnimi odgovornostmi in izvedenimi naložbami."
Konkurenčni z infrastrukturo iz prejšnjega stoletja
Beata Javorcik, glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ocenjuje, da je Slovenija med najhitreje rastočimi gospodarstvi v srednji in vzhodni Evropi. Kljub temu njeno konkurenčnost ogrožajo visoki stroški energije in gospodarska negotovost. Na razmere v EU vplivajo tudi rast cen utekočinjenega zemeljskega plina, geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu ter vse večji razvojni zaostanek za ZDA in Kitajsko. Prav tako Slovenija kot mala ekonomija deli usodo krize nemške in evropske avtomobilske industrije. Dodaten izziv za konkurenčnost evropskega in slovenskega gospodarstva predstavljajo negativni demografski trendi.
Marta Kelvišar iz podjetja Adria Dom je slikovito ponazorila težave, ki jih imajo zavoljo prometne infrastrukture iz prejšnjega stoletja. "Vsaka od naših 1500 mobilnih hiš letno lahko zapusti Belo krajino po cesti izključno z izogibanjem, po železnici pa sploh ne more. Od Ljubljane nas loči 100 kilometrov, na zemljevidu je to malo, v gospodarstvu pa to plačujemo skozi ceno vsakega produkta, ki ga izvozimo." Ob čemer morajo ostati konkurenčni na trgu, sicer svojih proizvodov ne morejo prodati, zato je pozvala k čimprejšnji izgradnji tretje razvoje osi.
Simon Rečnik iz Leka je poudaril, da so naložbe Sandoza v Lendavi dokaz, da se v okoljih, ki temeljijo na znanju, ljudeh in dolgoročni viziji, investitorji ne odločajo za naložbe zgolj po ceni. "V Lendavi že 13 let zapored dosegamo izjemne rezultate, saj smo v 130 držav poslali že preko devet milijard tablet. V Lendavo je bilo doslej vloženih več kot pol milijarde evrov, Sandoz pa na treh lokacijah načrtuje oziroma izvaja skupno 1,3 milijarde evrov naložb." Po Rečnikovem mnenju je ključno sporočilo, da mora Slovenija prepoznati panoge, v katerih lahko postane svetovno konkurenčna, ter okoli njih razvijati izobraževalne možnosti in dolgoročne priložnosti za mlade.
Za stabilnost pomembna tudi sprememba volilnega sistema
Premier Janez Janša je ob sklepu vrha gospodarstva dejal, da ima Slovenija preveč strategij in premalo ukrepov in da od leta 2008 nismo napredovali niti za odstotek. "Tehnično lahko dolgoročno stabilnost dosežemo s tem, da vnesemo davčno sidro v ustavo in omejimo delež BDP, ki ga je mogoče gospodarstvu in prebivalstvu vzeti iz žepa, česar nobena vlada ne bi mogla več spreminjati. Zato pa potrebujemo dvotretjinsko večino, ki je danes še nimamo. Upajmo, da bo opozicija prenehala objokovati izgubo vzvodov oblasti in bo v prihodnje bolj konstruktivna."
Drugi korak za stabilnost je po Janševem mnenju tudi politična stabilnost, za kar pa bi potrebovali spremembo volilnega sistema. Aktualni da drobi glasove, zahteva takšne in drugačne koalicije, zato bi potrebovali večinski ali vsaj kombinirani volilni sistem. "Ena od poti do teh rešitev bi lahko vodila tudi preko gospodarstva, ki ima moč, kot smo slišali danes, a je ne manifestira, saj je bila v preteklosti brez velikih protestov utišana. Slovenija je namreč edina država, kjer podjetja ne morejo financirati političnih strank. Ob čemer je medijska moč sindikatov in nevladnikov bistveno višja od gospodarstva. V Sloveniji ima realno moč vladavina neizvoljenih," je še dejal Janša.
Na vprašanje o interventnem zakonu je repliciral, da če ga bomo tako poimenovali, bo padel, ampak da gre za razvojni zakon, ki po Janševem mnenju odgovarja na večino izzivov gospodarstva in pomeni tudi smer, da bo šla Slovenija naprej, ne da bo stopicala na mestu. Da bo čim več bogatih in ne revnih ter da se ne bomo bali nagraditi najboljših, da ne bi užalili najslabše, je še dejal Janša. Odgovore na vprašanja o davčnih razbremenitvah premier vidi v koalicijski pogodbi, kjer je na stotine ukrepov, za katere je vlada odločena, da jih izvede. A da zastoj pri uveljavitvi interventnega zakona zavira tudi druge ukrepe. "Ne gre za to, ali bo zmagala koalicija ali opozicija, vlada bo v vsakem primeru še naprej delovala. In da je treba to bitko dobiti na način, da se ljudem razloži, kakšne so posledice ene ali druge odločitve."
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je ponovila, da bo zbornica sodelovala v referendumski kampanji in da bo interventni zakon podprla.
