Nova zdravstvena zakonodaja, ki so jo predlagali v Resnici, odseva koalicijske ideje o sledenju denarja pacientu. Ob predolgih čakalnih dobah bodo z denarjem zdravstvene blagajne zdravljenja opravljali tudi sedanji čisti zasebniki. Novo obliko popoldanskega dela, ki bi bila lahko zanje izrazito ugodna in s katero bi odpadle dosedanje omejitve, pa si lahko obetajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci. V dosedanjo ureditev nameravajo poseči z novim zakonom o pacientovih pravicah in z zakonom o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev. Trditve o tem, ali ju novi zdravstveni minister podpira ali pa ju sploh ni vnaprej poznal, se ne ujemajo.
1. Kako bi v Resnici urejali položaj pacientov?
Če mu zaradi zasedenih zmogljivosti v 30 dneh ne bi bila omogočena izbira osebnega družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa ali zobozdravnika v njegovi regiji, bi pacientu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nemudoma dodelil alternativnega izvajalca ali kril stroške oskrbe zunaj javne mreže. Zdravnik, ki bi bon za primarno oskrbo sprejel, bi prevzel funkcijo izbranega osebnega zdravnika.
Predlog vodi na vzporedne poti, s katerimi bi država izgubila velik del vpliva na mrežo izvajalcev in prioritete v njej. To bi dosegli brez sprememb temeljne zdravstvene zakonodaje in s tem povezanega širšega razmisleka.
Ob predolgih čakalnih dobah v javnem sistemu bi posameznik dobil potrdilo, s katerim bi lahko pravice prav tako uveljavljal drugje – tudi če gre za čistega zasebnika zunaj javne mreže. Pacienta bi na tak način zavarovali, ne da bi ukinjali javno mrežo ali posegali v organizacijo javnega zdravstva, zagotavljajo v Resnici.
Vzporedna mreža, ki bi nastajala z boni in potrdili, bi se lahko z veliko verjetnostjo obdržala tudi na dolgi rok
2. Se je mogoče na ta zagotovila zanesti?
Predlog vodi na vzporedne poti, s katerimi bi država izgubila velik del vpliva na mrežo izvajalcev in prioritete v njej. To bi dosegli brez sprememb temeljne zdravstvene zakonodaje in s tem povezanega širšega razmisleka. Predlog obenem zaobide obstoj dodatnih ambulant za ljudi brez izbranega zdravnika (nekdanje ambulante za neopredeljene). Te so sprva veljale za začasno rešitev, a so se obdržale, delo v njih pa prinaša višje dohodke od vpisovanja dodatnih pacientov v "običajnih" ambulantah.
Začasne rešitve, ki odstopajo od siceršnje ureditve, v javno zdravstvo vedno znova vnašajo dodaten nered. Ob predlogu Resnice prav tako ostaja odprto vprašanje, kdaj bodo ob sedanjih mejah za zavračanje dodatnih vpisov in tempu zaposlovanja dodatnih zdravnikov prebivalci dobili možnost izbire zdravnika. Vzporedna mreža, ki bi nastajala z boni in potrdili, bi se lahko z veliko verjetnostjo obdržala tudi na dolgi rok.
3. Kaj bi pridobili zdravniki in drugi zdravstveni delavci?
Možnost nove oblike dopolnilnega dela v javni mreži. Z njo bi odpadli prepovedi, omejitve in soglasja, ki omejujejo opravljanje dela s statusom samostojnega podjetnika, po podjemnih pogodbah, drugih civilnopravnih pogodbah ali v zasebni dejavnosti zaposlenih v javni zdravstveni in socialnovarstveni mreži. Zaposlenim v javni mreži bi omogočili, da poleg polne zaposlitve registrirajo dopolnilno dejavnost in prek nje opravijo vse ure nad polnim delovnim časom v javni mreži.
Davčno osnovo bi ugotavljali z upoštevanjem normiranih odhodkov, enako kot velja za normirane samostojne podjetnike. Na tak način bi zaradi javnega interesa zagotovili maksimalen in stimulativen neto izkupiček za izvajalce, spremembo zagovarjajo v Resnici.
4. Kako bi preprečevali preskakovanje vrst?
Samoplačniška storitev pacientu ne sme zagotoviti prednosti v javno financiranem sistemu, izpostavlja predlog. Samoplačniško pridobljen izvid lahko tako šteje samo, če gre za objektivno poslabšanje zdravstvenega stanja. Tako je uradno že danes, drugo vprašanje pa je, koliko v zdravstvu spoštujejo pravila. Vzporedna mreža, ki bi nastajala z boni in potrdili, bi se lahko z veliko verjetnostjo obdržala tudi na dolgi rok.
Predlog obenem izpostavlja zaščito pacientov, ki ne uporabljajo digitalnih storitev, portala zVEM, elektronske pošte ali mobilnih aplikacij. Zdravstveni zavodi in koncesionarji morajo pacientom druge oblike komunikacije omogočiti že danes. Težava torej ni pomanjkanje predpisov, ampak njihovo (ne)upoštevanje. Neskladnosti glede zagotavljanja telefonskega naročanja so lani na zdravstvenem inšpektoratu na primer ugotovili v petini primerov, pri vsakem desetem tovrstnem nadzoru pa so naleteli na neskladja glede elektronskega naročanja.
Kdo je pripravil predlog zakona
Portal Necenzurirano je razkril, da je predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki ga je v zakonodajni postopek vložila stranka Resnica, po metapodatkih dokumenta pripravil Gorazd Perenič, nekdanji državni sekretar in lastnik zasebne zdravstvene ustanove Studio R. Perenič je za portal potrdil, da je sodeloval pri pripravi zakona, a poudaril, da je prispeval le pravno pomoč pri oblikovanju posameznih členov, in zavrnil očitke o konfliktu interesov.
Studio R zaposluje več deset družinskih zdravnikov in deluje na podlagi koncesij. Po podatkih Necenzuriranega je lani ustvaril več kot štiri milijone evrov prihodkov, od tega približno 3,5 milijona evrov iz naslova plačil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kljub rasti prihodkov je podjetje poslovalo z razmeroma majhnim dobičkom.
5. So v Resnici usklajeni z vladno koalicijo?
Predlog odraža težnje po padcu dosedanjih omejitev, na primer želje po ukinjanju koncesij, s katerimi država zamejuje vlogo zasebnikov v javnem sistemu. Spomnimo, v vrstah zasebnikov so bili vedno znova kritični do tega, da zdravstvena blagajna v nekaterih primerih plačuje storitve v tujini, ne pa tudi zdravljenj pri domačih izvajalcih zunaj javne mreže. Koalicijska pogodba SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov napoveduje, da bo denar iz javne zdravstvene blagajne v prihodnje sledil pacientu. Predlog Resnice – ta ni v koaliciji, a je s svojimi glasovi omogočila četrto vlado Janeza Janše – idejo uveljavlja po bližnjici.
Predstavnica Resnice Sabina Senčar je minuli petek povedala, da so se o predlogih že pogovarjali s parlamentarnimi strankami in ministrom za zdravje Tadejem Ostrcem. Za zdaj kaže, da imajo podporo ministra, je ugotavljala. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da se bodo do predloga opredelili šele v razpravi. Ostrc z vsebino zakonodajnih predlogov ni bil seznanjen, so sporočili, trdijo pa tudi, da se o tem ni pogovarjal s Sabino Senčar.
