Razprava o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je sprožila oster javni besedni spopad med generalno direktorico Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) Ajšo Vodnik in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, ki nasprotuje zakonu. Potem ko je Vodnik na Facebooku ostro izrazila nezadovoljstvo nad očitki, ki jih je Kovač izrekla v torkovi oddaji Odmevi na TV Slovenija, da AmCham zastopa interese tujega kapitala, je inštitut na omrežju X objavil daljši zapis njihove direktorice.
"Vaš zapis je žal nekorekten in je zmes manipulacije, neresničnih obtožb in priznanja tega, da sem včeraj na Odmevih povedala zgolj preprosto dejstvo: AmCham in druge organizacije, ki zastopajo interese tujega kapitala v Sloveniji, so jasno podprle interventni zakon," so zapisali v odzivu, oblikovanem v prvi osebi.
"Interesi kapitala niso vedno enaki interesom delavcev"
V Inštitutu 8. marec so poudarili, da so se sindikati, ki zastopajo interese slovenskih delavk in delavcev, izrekli proti zakonu in zbrali podpise državljank in državljanov za referendum.
"Vesela sem, da ste transparentni in priznavate, da AmCham v Sloveniji zagovarja interese ameriškega kapitala," so nadaljevali in dodali, da s tem ni nič narobe. "Kar pa si morate še priznati, je, da interesi kapitala niso vedno enaki interesom delavcev in delavk v Sloveniji kot državi in da je osnovni interes kapitala čim večji dobiček."
Inštitut je opozoril tudi na pomen tripartitnega socialnega dialoga med delodajalci, delavci in državo. Poudarjajo, da takšnega dialoga pri sprejemanju interventnega zakona ni bilo.
Fiskalni svet izračunal za 1,2 milijarde evrov slabši javnofinančni saldo
Del odziva je Kovač namenila vsebini interventnega zakona, za katerega meni, da je škodljiv za prihodnost Slovenije. Kot je navedla, zakon uvaja ukrepe, ki koristijo predvsem premožnejšim. Opozarja, da zakon po njenem mnenju prinaša koristi predvsem posameznikom s plačami nad 7500 evrov, lastnikom zasebnih klinik s koncesijo in tistim, ki želijo zmanjšati odškodninsko odgovornost podjetij.
"1,2 milijardno proračunsko luknjo, ki jo naslednje leto ustvarja zakon in ki bo v veliki meri vztrajala še naslednje desetletje, bomo plačali državljani in državljanke z nižjimi otroškimi dodatki, štipendijami, starševskimi nadomestili, asistenco itn. Reze v vsa našteta področja vsebuje že predlog sprememb proračuna za naslednje leto, luknja, ki jo ustvarja interventni zakon pa bo zahteval še večje reze ali še večje zadolževanje v fiskalno zahtevni situaciji," je zapisala, pri čemer se verjetno naslanja na oceno fiskalnega sveta o proračunski luknji za prihodnje leto.
Kovač meni, da bi takšno poslabšanje javnofinančnega položaja lahko dolgoročno vplivalo na financiranje javnih storitev in socialnih pravic. "V vašem zapisu pa me najbolj moti popolna ignoranca do uničujočih dolgoročnih učinkov interventnega zakona na Slovenijo kot socialno in solidarno državo," je zapisala in opozorila na morebitne posledice za zdravstvo, šolstvo, otroške dodatke, štipendije in starševska nadomestila.
"Ne moremo več nasedati neoliberalnim receptom"
V Inštitutu 8. marec po besedah Nike Kovač nasprotujejo tudi gospodarski logiki, na kateri po njihovem temelji interventni zakon. "Če povem preprosto: ne moremo več nasedati neoliberalnim receptom, ki pravijo, da bodo nižji davki za bogate in uvajanje tržne logike v solidarnostne sisteme kot je zdravstvo prinesli več blaginje," so zapisali.
Po njihovem mnenju bi zakon koristil predvsem posameznikom z višjimi prihodki in premoženjem, medtem ko bi njegove dolgoročne javnofinančne posledice občutili širši sloji prebivalstva.
Vodnik zagovarja gospodarsko konkurenčnost
Ajša Vodnik medtem zagovarja stališče, da Slovenija potrebuje konkurenčnejše davčno in poslovno okolje, če želi zadržati visoko usposobljene kadre, privabljati investicije in ustvarjati kakovostna delovna mesta.
V razpravi o interventnem zakonu je opozorila na očitke, da AmCham zastopa predvsem interese tujega kapitala. Poudarjala je, da gospodarska rast in uspešna podjetja ustvarjajo pogoje za financiranje socialne države.
Ob tem je pojasnjevala, da sama zaradi višine svojih prihodkov ne bi bila deležna ugodnosti razvojne kapice, čeprav jo podpira kot ukrep za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije.
V AmCham že vrsto let zagovarjajo davčno razbremenitev dela, razvojno kapico in ukrepe za povečanje dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. "Dovolj imam namernega izkrivljanja dejstev in strašenja z besedami 'kapital' in 'bogati'," je zapisala.
Proti zdravstvenemu sistemu, kot ga imajo v ZDA
Nika Kovač je tudi poudarila, da nasprotujejo zakonu tudi zaradi prepričanja, da mora Slovenija ostati socialna država z dostopnim javnim zdravstvom. "Verjamem, da si velika večina v Sloveniji ne želi zdravstvenega sistema kot ga poznajo v ZDA in nočemo izgubiti tega kar je zapisano v našo ustavo, da je Slovenija pravična in socialna država. Tudi zaradi tega bom 6. decembra glasovala proti interventnemu zakonu," so zapisali.
Tudi o omejitvi sodelovanja v kampanjah
Polemika se ni ustavila pri vsebini zakona. Inštitut 8. marec je Vodnikovi očital tudi, da se ni odzvala na napovedane spremembe pravil sodelovanja civilnodružbenih organizacij v referendumskih kampanjah.
"Simptomatično je, da vas je zmotila popolnoma faktična izjava o interesih združenj tujih podjetij, prav nič pa vas ni zmotilo, da je vladna koalicija napovedala prepoved delovanja Inštituta 8. marec in drugih civilnodružbenih organizacij v referendumskih kampanjah," so zapisali.
Odziv se nanaša na predlog sprememb zakonodaje, po katerem organizacije, ki so v zadnjih petih letih prejemale sredstva iz tujine, ne bi smele organizirati volilnih in referendumskih kampanj.
V inštitutu takšen predlog razumejo kot poseg v delovanje civilne družbe, medtem ko njegovi zagovorniki poudarjajo potrebo po preprečevanju tujega vplivanja na politične procese.
Ob tem so izpostavili, da sami v referendumski kampanji ne sledijo interesom kapitala, temveč želijo javnost prepričati, da je interventni zakon škodljiv za prihodnost države in ljudi, ki v njej živijo.
Na koncu pa: Koliko kdo plača?
"In ko že govorimo o tem, kdo kaj plačuje: Nika Kovač, pokaževa koliko davkov in prispevkov sva dali državi? Jaz s tem nimam težav," je zapisala Ajša Vodnik. Kovač je odgovorila: "Za konec pa še glede mojega dela, pri 33 letih imam več kot 11 let delovne dobe. Za delo v Inštitutu 8. marec nisem plačana, imam podjetje, ki posluje izključno v tujini, davke pa plačuje v Sloveniji." Konkretnih zneskov pa ni navedla.
