Ko je povedal Bončina, bodo v prihodnjih 15 dneh končali nedokončano delo, opravili inventuro, pospravili in konzervirali osnovna sredstva, ki so v lasti dolžnika, počistili in uredili poslovno okolje, 30. julija pa bodo delavci zadnjič prišli na delo.
Bončina pravi, da kot stečajni upravitelj ne misli nadaljevati nobene proizvodnje. Če bo nujno treba, bo morda delavce poklical na delo in z njimi sklenil posebno pogodbo za določen čas zaradi prodaje in unovčevanja premoženja.
V podjetju so bili danes tudi predstavniki zavoda za zaposlovanje in jamstvenega sklada, ki so delavcem skupaj s stečajnim upraviteljem pojasnili, kakšne so njihove dolžnosti pri uveljavljanju pravic.
"Sam sem jim povedal, kako bodo uveljavljali svoje terjatve in da naj izdajo pooblastila sindikatu, da v njihovem imenu prijavi vse terjatve, ki jih bomo obračunali pri delodajalcu," je še dejal Bončina.
Med zaposlenimi, ki so nazadnje dobili aprilski del plače, je bilo, potem ko so že tretjič pristali v stečajnem postopku, slišati le besede, kot "strašno, groza, katastrofa".
Sindikalistka Jolanka Horvat pa je povedala, da so njihovi občutki mešani. "Žalostni smo, ker smo delali toliko let skupaj, žal se moramo posloviti od te firme, delali bomo do konca odpovednega roka, potem pa odšli vsak na svoje," pravi sindikalistka.
Želje, da bi na tem dvorišču še kdo delal, po njenih besedah ni. "Očitno nimamo sreče, niti ni volje niti ni razumevanja, ker okolje je, kakršno je. Če bi bili zunaj Murske Sobote, bi bilo mogoče drugače, zdaj pa pač ni," je sklenila Horvatova.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je 13. julija v pogovoru za STA sicer povedal, da je država pripravljena priti nasproti, če bi na pogorišču Mure nastala še četrta zgodba. Priložnost vidi Cantarutti npr. v bolj specializirani nišni proizvodnji v tekstilnem sektorju.
Lastnik Aruma Dušan Gomboc je stečaj predlagal 1. julija, sklep sodišča o stečaju je bil objavljen 8. julija.
