"Ne moremo zanikati, da se dogajajo spremembe. Ampak umetna inteligenca je samo novo orodje. Leni ljudje jo bodo uporabljali, da jim ne bo treba iskati novih idej. ChatGPT, napiši mi zgodbo – in stroj bo to naredil približno dobro ali pa tudi ne. Na koncu je še vedno človek tisti, ki se mora odločiti, ali bo to zgodbo uporabil in ali je dovolj dobra. UI ni odgovorna za nič, njena uporaba je naša odgovornost. Mislim, da smo že več let žrtev tovrstnega "avtomatiziranega razmišljanja", in to na vseh področjih – vojska uporablja UI, prav tako avtomobilska industrija, ko mora na primer poiskati ime za nov model avtomobila za določeno tržišče. Jasno, da je uporaba UI v filmskih scenarijih korak naprej, ampak v resnici smo od nekdaj funkcionirali na tak način.
Ko se pripravljamo na snemanje in kostumograf, na primer, izdeluje filmske kostume, se nasloni na različne zgodovinske vire: brska za fotografijami po starih knjigah, arhivih, katalogih ... Kdor je prelen, da bi se zakopal v knjige, seveda lahko umetni inteligenci naroči, naj mu poišče "sliko dekleta v črtasti obleki iz 19. stoletja". To je nova oblika avtomatizacije procesa dela, nič več kot to. Mislim, da prenapihujemo nekaj, kar morda ni tako zelo prelomno. Včasih je na podzemni železnici stal striček, ki je vsakemu potniku posebej preluknjal vozovnico. Danes pa niti nimamo več karte, stroj poskenira našo denarnico in drsna vrata se odprejo. Je to napredek? Ne vem. Težava nastopi takrat, ko stroj ukrade službo človeku, ki je hotel delati, da bi preživel sebe in svojo družino. Umetna inteligenca je pravzaprav socialni problem. Vztrajam pa pri tem, da v ustvarjalnem polju UI nikoli ne bo zares ustvarjal, služil bo kot oporna točka, kot leksikon, kot referenca. To je pač orodje za len svet."
