Ob Blejskem strateškem forumu (BSF) danes na Bledu poteka tudi forum Future 500. Pred letom dni vzpostavljena platforma za preskok najbolj obetavnih evropskih podjetij v globalne prvake letos predstavlja izbor 100 slovenskih podjetij z največjim potencialom za mednarodno rast. Ključno vprašanje je, kako jim zagotoviti pogoje za nadaljnjo rast.
Future 500 je strateška iniciativa IEDC - Poslovne šole Bled, ki se razvija v partnerstvu z Atlantic Council in BSF. Medtem ko BSF odpira razpravo o geopolitičnem položaju Evrope, Future 500 vanjo vnaša gospodarsko-poslovno razsežnost: kako prepoznati evropska podjetja z največjim potencialom in jim omogočiti, da zrastejo v globalne igralce.
Po posebni metodologiji so pripravili seznam 100 slovenskih podjetij. Izbrana stoterica je v treh letih več kot podvojila prihodke, z ene milijarde na več kot dve milijardi evrov. Zaposluje približno 8100 ljudi, v treh letih pa je ustvarila okoli 2400 novih delovnih mest.
Močno je predvsem tehnološko in industrijsko jedro izbranih podjetij. Kar 45 jih prihaja iz širšega tehnološkega sektorja, 37 pa iz proizvodnje. Seznam izbranih podjetij je dostopen na povezavi STA.
Slovenija je prvi pilotni trg širše evropske pobude Future 500. Naslednji korak bo širitev metodologije na druge evropske države. Cilj je prihodnje evropske gospodarske prvake najprej prepoznati, nato pa jim pomagati ustvariti pogoje za globalno rast.
"Izbor je šele začetek. Tem podjetjem moramo zagotoviti to, kar je njihovim globalnim konkurentom samoumevno - dostop do kapitala, resnično odprt enotni trg in pot na borzo," je dejal pobudnik iniciative Future 500 in predsednik nadzornega odbora IEDC - Poslovne šole Bled Stjepan Orešković.
Udeleženci srečanja so se strinjali, da Evropa nima težav z ustanavljanjem inovativnih podjetij, temveč z ustvarjanjem pogojev za njihovo rast.
Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je uvodoma poudaril, da Evropa gospodarske tekme ni izgubila s Kitajsko ali ZDA, ampak sama s seboj. Težave s konkurenčnostjo so po njegovih besedah posledica odločitev, sprejetih v Evropi, in ne zunaj nje.
Kot je dejal, Evropi ne manjka talentov, znanja ali kapitala, manjka pa povezav med njimi. Zagotoviti je treba sredstva za rast, digitalno in raziskovalno infrastrukturo, konkurenčne cene energije ter zmanjšati administrativne ovire.
Podpredsednik Evropske investicijske banke Marko Primorac je opozoril, da ima Evropa izjemne izobraževalne in raziskovalne ustanove, inženirje, čisto tehnologijo, kritične surovine in investicijske zmogljivosti, vendar je kapital razdrobljen in do podjetij prihaja prepočasi.
Evropa ima le osem odstotkov svetovnih hitro rastočih podjetij. Veliko se jih zaradi lažjega dostopa do tveganega kapitala in manj regulacije seli iz EU, predvsem v ZDA. S tem Evropa izgublja delovna mesta, znanje, dolgoročno vrednost in nadzor nad tehnologijami prihodnosti.
O novih instrumentih za podporo razvoju in rasti je govoril tudi predsednik odbora Evropskega sveta za inovacije Michiel Scheffer. Po njegovih besedah Evropa potrebuje več skladov za podporo inovacijam, hitro rastočim podjetjem ter celotnim vrednostnim verigam in ekosistemom.
Generalna direktorica Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Kerstin Jorna je povedala, da so se v EU dolgo osredotočali na subvencije, zdaj pa predlagajo, da bi javna sredstva uporabljali tudi za zmanjševanje tveganj pri projektih.
Vodja tehnoloških naložb pri Evropskem investicijskem skladu Björn Tremmerie je poudaril, da javna sredstva ne morejo biti edini vir financiranja. "Potrebna je aktivacija zasebnega kapitala," je dejal in opozoril, da je v Evropi veliko kapitala v prihrankih, katerega potencial še ni dovolj izkoriščen.
Predstavniki bank so med razlogi, zakaj denar iz bančnih depozitov ne prehaja v večji meri v investicije, izpostavili regulatorno razdrobljenost, odsotnost skupnega evropskega kapitalskega trga, previdnostno regulacijo in šibkejšo kulturo tveganja kot v ZDA.
Dogodka se je udeležil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Tudi on je poudaril, da Evropi kapitala ne primanjkuje, treba pa ga je ustrezno usmeriti.
"Treba ga je inteligentno uporabiti in podpreti projekte, ki so tega vredni," je dejal Plenković.
Prepričan je, da morajo vlaganja zasebnega sektorja doseči raven javnih vlaganj. Kot dobrodošlo je označil tudi povezovanje kapitalskih trgov na evropski ali regionalni ravni, saj po njegovem mnenju to spodbuja investicije.
