Milijoni ljudi po vsem svetu poznajo Frido kot članico skupine ABBA, ene najbolj prepoznavnih in uspešnih glasbenih zasedb v zgodovini. Kljub svetovni slavi in bleščeči karieri pa Anni-Frid Lyngstad nosi težko življenjsko zgodbo, ki izvira iz zadnjih mesecev druge svetovne vojne. Pevka se je rodila leta 1945 na Norveškem. Njena mati Synni Lyngstad je bila devetnajstletna Norvežanka, njen oče Alfred Haase pa nemški častnik. Zaradi tega specifičnega porekla je Frida pripadala generaciji otrok, ki so po koncu vojne nosili izjemno težko breme.
Norvežanke, ki so med nemško okupacijo imele intimna razmerja z nemškimi vojaki, so po vojni doživele stroge sankcije. Po nekaterih ocenah je bilo takšnih žensk okoli 50.000. Okolica jih je javno poniževala, oblasti pa so jih zapirale in celo izganjale iz države. Mnoge matere so morale svoje otroke zapustiti. Zanimivo pri tem je, da norveški moški, ki so se poročili z Nemkami, niso doživeli enakega odziva in preganjanja.
Beg v sosednjo državo in izguba matere
Zaradi hudega strahu pred maščevanjem sta Fridina mati in babica hitro zapustili svoj rodni kraj. Babica je majhno Frido odpeljala čez mejo v varno Švedsko, kjer je deklica kasneje tudi odrasla. Njena mati je kmalu za tem zbolela za boleznijo ledvic in umrla pri rosnih enaindvajsetih letih. Deklica, ki je nosila stigmo nacistične dediščine, je desetletja kasneje postala svetovna glasbena zvezda. Skupaj z Agnetho Fältskog, Bennyjem Anderssonom in Björnom Ulvaeusom je ustvarila glasbeno zgodovino.
Fridino zgodbo zgodovinarji pogosto povezujejo z nacističnim programom Lebensborn, ki ga je leta 1935 ustanovil SS pod vodstvom Heinricha Himmlerja. Ta program je spodbujal ustvarjanje tako imenovane arijske rase. Nemški vojaki so dobili navodila, naj imajo otroke z ženskami, ki so ustrezale strogim rasnim kriterijem. Norveška je zaradi nordijskega videza prebivalstva v tej ideologiji zasedala posebno mesto. Med vojno so nacisti na okupiranih območjih celo ugrabljali otroke, ki so ustrezali njihovim merilom, ter jih predajali nemškim družinam.
Uradno opravičilo norveške vlade
Življenje na Švedskem je Fridi prineslo popolnoma drugačno prihodnost, saj je postala ikona pop kulture. Tisoče drugih otrok, ki so se rodili v podobnih okoliščinah, pa ni imelo takšne sreče. Mnogi so po vojni doživeli hudo diskriminacijo in pristali v sirotišnicah. Norveška država je razsežnosti te krivice uradno priznala šele več desetletij kasneje.
Leta 2018 se je norveška premierka Erna Solberg v imenu vlade uradno opravičila vsem ženskam, ki so trpele kazni in ponižanja zaradi odnosov z nemškimi vojaki. Kot je takrat poudarila, je šlo pri mnogih zgolj za najstniško ljubezen ali nedolžen spogled, ki pa je za vedno zaznamoval njihova življenja.
