Zdrav ljubljenček, zdrava družina

Nekateri med njimi niso nevarni le za živali, temveč so tudi povzročitelji bolezni, tako imenovane zoonoze, ki se lahko prenesejo na človeka.

Zato je redna preventiva proti zajedavcem ključnega pomena, prav tako pa tudi skrb za dobro osebno higieno in premišljeno omejevanje dostopa živali do potencialno okuženih območij. S kombinacijo teh ukrepov lahko lastniki občutno zmanjšamo tveganje za prenos bolezni – tako na hišne ljubljenčke kot na ljudi.

Kaj so zoonoze in zakaj so pomembne?

Zoonoze so bolezni, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi. »Najhujša med njimi, ki pa nam jo je na srečo z dolgoletnim obveznim cepljenjem psov in lisic uspelo izkoreniniti, je steklina. A zaradi vse pogostejšega uvoza živali z območij, kjer je ta bolezen še prisotna, obstaja tveganje, da se znova pojavi,« opozarja dr. Špela Orthaber z Veterinarske postaje Slovenj Gradec. Kot dodaja, je prav, da so lastniki oziroma skrbniki živali s tem seznanjeni, saj lahko na številnih področjih ukrepamo preventivno. Zdravje hišnega ljubljenčka ni pomembno le za dobrobit živali, temveč tudi za zdravje celotne družine. Med najpogostejšimi tveganji so glivične okužbe (mikrosporija, trihofitija), nekatere parazitske bolezni, kot je toksoplazmoza, ki je zlasti nevarna v času nosečnosti, ter bakterijske okužbe, denimo leptospiroza, ki jo prenašajo divji glodavci. »Če za njo zboli naš pes, se lahko okužimo od njega,« dodaja Orthaberjeva. Nekatere okužbe pa se lahko na človeka prenesejo brez neposrednega stika z živaljo. Glivične okužbe se lahko širijo prek dlak, ki odpadejo z okužene živali, medtem ko se lahko z nekaterimi notranjimi zajedavci okužimo prek iztrebkov ali urina okužene živali (leptospiroza).

Tveganja pri nakupu živali

Po besedah Orthaberjeve so ljudje danes večinoma dobro poučeni in svoje živali ustrezno zaščitijo pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. Več težav pa veterinarji opažajo pri nepremišljenih in prenagljenih nakupih živali. »Pogosto ljudje zaradi nižje cene ali krajšega čakalnega časa kot pri odgovornih vzrediteljih mladiča kupijo kar pri prekupčevalcih, ne da bi vedeli, od kod prihaja, v kakšnih razmerah je živel in kaj je lahko prinesel s seboj. Včasih ne moremo zaupati niti dokumentaciji oziroma njeni avtentičnosti. Velikokrat se je že izkazalo, da gre za ponarejene žige, cepljenja, ki so samo zapisana in niso bila opravljena, in podobno. To nas najbolj skrbi,« pripoveduje o izkušnjah v praksi. Redni preventivni pregledi so izjemno pomembni, saj se lahko marsikatera bolezen prej odkrije in zdravi. Poleg splošnega pregleda veterinarji priporočajo tudi občasne laboratorijske preiskave, pregled ustne votline in pri starejših živalih še ultrazvočno diagnostiko.

Bolhe in klopi – več kot le nadloga

Psi in mačke so danes družinski člani in tako kot za druge člane je prav, da poskrbimo tudi zanje ‒ z ustrezno in redno zaščito pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. Med najpogostejšimi zunanjimi zajedavci so bolhe in klopi, ki niso le neprijetnost, temveč lahko pomenijo resno zdravstveno tveganje. Sezona klopov se začne že zgodaj spomladi, ko temperature presežejo 10 stopinj Celzija, in traja vse do pozne jeseni, medtem ko so bolhe aktivne skozi vse leto. »Zunanji zajedavci povzročajo srbečico, vnetja kože in splošno nelagodje,« pojasnjuje sogovornica. Bolhe so tudi pomemben prenašalec trakulje pri psih in mačkah. »Klopi pa lahko prenašajo tudi nevarne bolezni, kot sta borelioza in anaplazmoza, ki sta v Sloveniji precej pogosti. Povzročata vročino, bolečine v sklepih in lahko vodita v resnejše zaplete, kot sta slabokrvnost in odpoved ledvic.«

Odgovorna preventiva in pravočasno zdravljenje

Vsakdanje navade, kot so redno čiščenje ležišč, higiena po sprehodih in skrb za osebno čistočo, pomembno zmanjšujejo tveganje za okužbe. Še vedno pa je najpomembnejša redna zaščita pred zajedavci. Preventivno razglistenje pri psih in mačkah priporočajo na vsake tri mesece. Pri zunanjih mačkah, ki lovijo glodavce, je v obdobjih večje izpostavljenosti smiselno razglistenje izvajati tudi vsak mesec. »Pri izključno notranjih mačkah, ki nimajo stika z živalmi iz zunanjega okolja, zadostuje tretiranje za zunanje in notranje zajedavce dvakrat na leto. Razen ob infestaciji, takrat se posvetujemo z veterinarjem,« poudarja veterinarka z VP Slovenj Gradec. Za zunanje zajedavce se priporoča zaščita od pomladi do pozne jeseni. Svetujejo se redni letni preventivni pregledi, pri starejših živalih na šest mesecev, pri kroničnih bolnikih pa še pogosteje oziroma po navodilih veterinarja. Ob pojavu zajedavcev moramo zdravljenje izvajati dosledno vsaj nekaj mesecev. »Če ima pes bolhe ali garje, je treba zdravljenje izvajati vsaj tri mesece zapored, sicer ne uničimo vseh razvojnih oblik zajedavca, ki ostanejo v okolju,« opozarja Orthaberjeva. Ob tem dodaja, da lastniki včasih določene spremembe napačno pripisujejo staranju, zato lahko nekatere bolezni ostanejo neprepoznane. Redna preventiva tako ni le zaščita, temveč tudi priložnost za zgodnje odkrivanje težav.

Nova žival, nova odgovornost

Prihod nove živali v naš dom zahteva posebno previdnost. Takrat veterinarji priporočajo temeljit pregled, saj lahko žival s seboj prinese okužbe, ki sprva niso očitne. Najpogostejši prenašalci so notranji zajedavci, kot so gliste in trakulje, pa tudi zunanji, torej bolhe, garje in klopi. V zadnjih letih se v Sloveniji pojavlja nekaj več okužb s parazitom giardio, ki povzroča črevesno bolezen giardiazo, za katero lahko zbolijo tudi ljudje. »Svetujemo, da živali kupujete pri preverjenih vzrediteljih ali jih posvojite iz zavetišč, kjer so ustrezno pregledane in po potrebi zdravljene. Nato pa poskrbite za redna cepljenja, zaščito pred zajedavci in redne veterinarske preglede,« sklene dr. Špela Orthaber.