Mnogi kupci v trgovinah skrbno preverjajo embalažo in se poskušajo izogniti nepotrebni plastiki. Pri nakupu kumar pa pogosto naletijo na dilemo. Nekatere vrste trgovci tesno ovijejo v plastično folijo, medtem ko druge na policah ležijo povsem brez embalaže. Plastična folija pri tem ne služi le lepšemu videzu, temveč ima ključno vlogo pri zaščiti zelenjave in dolgoročno celo pomaga pri varčevanju denarja, saj zmanjšuje količino zavržene hrane.
Glavni razlog za uporabo folije se skriva v občutljivosti posameznih vrst kumar. Angleške in perzijske kumare imajo namreč precej tanjšo in bolj nežno lupino od klasičnih, vrtnih kumar. Zaradi te lastnosti potrebujejo dodatno zaščito na dolgi poti od polja do trgovskih polic. Plastična folija to občutljivo zelenjavo ščiti na več pomembnih načinov. Najprej preprečuje fizične poškodbe, kot so ureznine in odrgnine. Poškodovana lupina namreč hitro postane tarča bakterij, ki se prenašajo s hrano. Poleg tega folija uspešno zadržuje vlago, zato kumare ostanejo hrustljave in sveže, namesto da bi postale mehke in zgubane. Obenem omejuje dotok kisika, kar ohranja značilno zeleno barvo in zavira rast mikroorganizmov, ki za svoje razmnoževanje nujno potrebujejo kisik.
Katere sorte potrebujejo zaščito?
V trgovinah najpogosteje najdemo angleške kumare, ki jih skoraj vedno posamezno vakuumirajo. Perzijske ali mini kumare običajno pakirajo v plastične vrečke ali na pladnje. Po drugi strani pa vrtne oziroma solatne kumare redno prodajajo brez plastičnega omota.
Njihova lupina je bistveno debelejša, pridelovalci pa jo pogosto premažejo s tankim slojem užitnega voska, ki prav tako pomaga pri zadrževanju vlage. Prav zaradi tega voska strokovnjaki priporočajo, da to vrsto kumar pred zaužitjem vedno olupite.
