Vsako leto septembra si mnogi postavljajo isto vprašanje. Zakaj pomlad, poletje in zima večinoma pridejo na enaindvajseti dan v mesecu, jesen pa šele triindvajsetega?
Strokovnjaki začetek jeseni računajo na dva različna načina. Meteorologi uporabljajo preprostejši sistem. Njihova jesen se začne že prvega septembra in traja do konca novembra. Fiksni koledarski meseci jim olajšajo spremljanje in vodenje klimatske statistike.
Astronomi pa natančen začetek jeseni določijo na podlagi položaja Sonca. Astronomski začetek jeseni na severni polobli, ki ga poznamo tudi kot jesensko enakonočje ali ekvinokcij, se običajno zgodi dvaindvajsetega ali triindvajsetega septembra. Takrat Sonce na nebesni krogli prečka nebesni ekvator in se pomakne proti jugu. Na ta dan Sonce vzide točno na vzhodu in zaide točno na zahodu. Dan in noč takrat po celem svetu trajata približno dvanajst ur. Zaradi loma svetlobe v atmosferi pa dan dejansko traja nekaj minut dlje kot noč.
Koledar in nebesna mehanika ne hodita z roko v roki
Ljudje pogosto verjamejo pravilu, da se letni časi menjajo enaindvajsetega v mesecu, vendar vesolje deluje precej bolj dinamično. Razlogi za to se skrivajo v kombinaciji našega koledarja in nebesne mehanike. Zemlja za en krog okoli Sonca ne potrebuje točno 365 dni. Njena pot dejansko traja 365 dni, pet ur, oseminštirideset minut in petinštirideset sekund.
Naš koledar to skoraj šesturno zamudo vsako leto nadomesti tako, da vsaka štiri leta uvede prestopno leto in doda devetindvajseti februar. Ta zamik povzroči, da se točen trenutek enakonočja vsako leto premakne za približno šest ur naprej, ob prestopnem letu pa se vrne za štiriindvajset ur nazaj.
Zemlja ne kroži v popolnem krogu
Dodaten razlog za spreminjanje datumov predstavlja oblika Zemljine poti. Planet okoli Sonca ne potuje v popolnem krogu, temveč opiše elipso. Keplerjevi zakoni pojasnjujejo, da se Zemlja premika hitreje, ko se nahaja bližje Suncu. To se zgodi januarja. Ko se poleti od Sonca oddalji, se njeno gibanje upočasni.
Zaradi te razlike v hitrosti letni časi na severni polobli ne trajajo enako dolgo. Poletje traja nekoliko dlje kot zima, kar neposredno zamakne astronomske datume. Jesensko enakonočje tako redko pade na enaindvajseti september. Odvisno od koledarskega cikla in prestopnih let jesen najpogosteje nastopi dvaindvajsetega ali triindvajsetega septembra. Do konca enaindvajsetega stoletja bo jesen celo vse pogosteje prihajala dvaindvajsetega septembra.
