Če bi iskali popolno tišino v naravi, bi jo zagotovo našli v Sargaškem morju. To edinstveno območje v severnem Atlantiku predstavlja edino morje na svetu, ki nima obale. Njegova mirna gladina počiva znotraj močnega sistema morskih tokov. Medtem ko okoliške vode divjajo, Sargaško morje ohranja popoln mir, kar že stoletja bega mornarje in znanstvenike.
Že v času velikih pomorskih odkritij so mornarji s strahom opazovali to neobičajno vodno prostranstvo. Krištof Kolumb je med svojim potovanjem leta 1492 celo zapisal, da ga popolna nepremičnost vode močno skrbi, saj se je bal, da bo njegova ladja ostala ujeta. Takratni pomorščaki niso razumeli, da pod mirno gladino delujejo močni tokovi. Prav ta kombinacija mirnega površja in aktivnih podvodnih tokov predstavlja eno največjih posebnosti tega območja.
Zatočišče za jegulje in druge morske prebivalce
Posebno podobo dajejo območju ogromne plasti alg, ki plavajo na površju. Te alge vsebujejo majhne mehurčke s plinom, ki preprečujejo, da bi potonile. Takšne plavajoče preproge ustvarjajo ključno življenjsko okolje za številne morske organizme. Znanstveniki so tam našteli več kot sto vrst nevretenčarjev, morskih psov in manjših rib. Sargaško morje odigra izjemno pomembno vlogo predvsem za evropske in ameriške jegulje.
Njihovo življenje se začne v obliki prozornih ličink pod plastmi alg. Morski tokovi jih nato odnesejo proti vzhodu ali zahodu. Po desetletjih, ki jih preživijo v sladkih vodah, se jegulje vrnejo nazaj v Sargaško morje, kjer se drstijo in na koncu umrejo. Strokovnjaki še vedno poskušajo ugotoviti, kako te živali tako natančno navigirajo po odprtem oceanu in vedno znova najdejo pot domov.
Past za smeti in grožnja naravnemu ravnovesju
Poleg tega, da nudi varno zavetje morskim živalim, to morje močno vpliva tudi na podnebni sistem našega planeta. Fitoplankton vsrkava ogljikov dioksid iz ozračja in s tem blaži posledice podnebnih sprememb. Kljub temu pa se Sargaško morje sooča z vse večjimi težavami. Močni tokovi, ki ga obkrožajo, delujejo kot velika past in zbirajo odpadke iz celotnega severnega Atlantika.
V morju se kopičijo plastika, ribiške mreže in druga umazanija, ki resno ogroža živalski svet. Raziskovalci opozarjajo, da se temperatura vode od osemdesetih let prejšnjega stoletja povečuje, kar ruši občutljivo ravnovesje ekosistema. Toplejša voda otežuje mešanje kisika in hranilnih snovi. Za zaščito tega edinstvenega območja so leta 2014 ustanovili posebno komisijo, ki si prizadeva zmanjšati onesnaženje in ohraniti migracijske poti morskih vrst.
