Hrvaška obala vsako leto privabi na tisoče turistov, a hkrati redno preseneča z visokimi cenami. Nekdanji slogan hrvaške turistične skupnosti, ki je državo oglaševal kot "malo deželo za velik dopust", danes mnogi dopolnjujejo z dodatkom, da za ta dopust potrebujete tudi globok žep. V Splitu gostom ponujajo vse od Dioklecijanove palače do sproščujočih kav na rivi, edina stvar, ki obiskovalcem ni všeč, pa so cene, ki rastejo iz sezone v sezono.
Turisti imajo na podražitve različne poglede. Turistka Phoebe iz Malezije pazi na svoje izdatke in išče cenejše destinacije ob morju, medtem ko Italijankama Fiori in Glori cene ne narekujejo potovanj. Američanka Barna pa medtem raziskuje nove možnosti in razmišlja o obisku Črne gore in Slovenije, saj ponujata ugodnejše počitnice.
Konkurenca na jugu privablja z nižjimi cenami
Črna gora v svojih promocijskih kampanjah stavi na divjo lepoto in vabi goste, ki si želijo avanture. Albanija na drugi strani poskuša turiste privabiti z neokrnjeno naravo in mirnim mediteranskim načinom življenja. Britanski BBC poroča, da Albanija in Črna gora izstopata kot ugodnejši in mirnejši alternativi na Mediteranu. Za hotel s štirimi zvezdicami v Črni gori gostje plačajo od 100 do 140 evrov na noč, večerja za dve osebi v boljši restavraciji stane med 40 in 60 evrov, za kavo in pecivo pa odštejejo od tri do pet evrov. Albanija ponuja še nižje cene, saj hotel s štirimi zvezdicami stane med 60 in 110 evrov na noč, večerja za dva od 25 do 40 evrov, kava s pecivom pa le od poldrugega do treh evrov.
Kljub močni konkurenci Kristina Rogaljska, direktorica prodaje in trženja v enem od splitskih hotelov, verjame v premoč hrvaškega turizma. Prepričana je, da Hrvaška ponuja lepše morje, bogatejšo naravo in boljšo storitev v primerjavi s sosednjimi državami na jugu.
Gostinci predlagajo znižanje davkov
Tudi tisti gostje, ki kljub višjim cenam obiščejo Hrvaško, skrbno izbirajo, kje in kaj jedo. Številni se odločajo za bolj preproste obroke. Turistka Amanda iz Avstralije najpogosteje jé pico, za katero plača od 13 do 15 evrov, in meni, da Hrvaška sploh ni draga. Zaposleni v piceriji Siniša Matić pojasnjuje, da cene pic segajo od 13,50 evra za margerito do 16 evrov za tiste z več dodatki, kar se mu zdi zmerna cena za tuje obiskovalce.
Cene v restavracijah rastejo zmerno in so odvisne od ponudbe ter vrste lokala. Natakarica in namestnica vodje restavracije Ana Vrščaj opaža, da se gastronomska scena vsako leto izboljšuje. Za posamezno jed gostje v njeni restavraciji plačajo med 20 in 30 evrov. Ob tem predlaga, da bi država znižala davke in dajatve, kar bi gostincem omogočilo oblikovanje bolj dostopnih cen za obiskovalce.
Bodo cene kdaj padle?
Analiza stroškov v predsezonskem Splitu pokaže, da nočitev v hotelu s štirimi zvezdicami stane od 150 do 300 evrov, večerja za dve osebi od 80 do 120 evrov, kava s pecivom pa med štiri in šest evrov. Ekonomski analitik Paško Burnać ne verjame, da bo kdo na Hrvaškem znižal cene, čeprav imajo na jugu ugodnejše konkurente. Poudarja, da Hrvaška uživa prednosti članstva v schengenskem območju in evroobmočju ter prometne bližine ključnim evropskim trgom, kot sta Italija in Francija.
Čeprav so lanski prihodki od turizma presegli 15 milijard evrov, to ne pomeni, da turisti porabijo več. Burnać pojasnjuje, da visoke številke izvirajo izključno iz rasti cen. Količina prodanega blaga in storitev namreč že tretje leto zapored pada, kar pomeni, da je realna potrošnja v hrvaškem turizmu dejansko manjša. Kljub temu turisti Hrvaške očitno ne nameravajo zapustiti, le svoje izdatke načrtujejo veliko bolj preudarno.
