Tetovaže že desetletja predstavljajo priljubljen način izražanja osebnosti. Mnogi jih dojemajo kot povsem neškodljiv okras na koži. Vendar znanstveniki vse bolj pospešeno raziskujejo, kaj se dejansko zgodi s črnilom po tetoviranju. Izkazalo se je, da vneseni pigmenti in njihovi delci močno vplivajo na naš imunski sistem. Ko mojster tetoviranja z iglo vnese pigment v srednji sloj kože, telo to prepozna kot tujek in nemudoma aktivira obrambni mehanizem. Imunske celice poskušajo ta pigment odstraniti, a večine delcev ne morejo razgraditi. Zato tetovaže ostanejo vidne vrsto let. Kljub temu pa del delcev odpotuje iz kože v limfni sistem in se trajno nabira v bezgavkah. Znanstvenike ta pojav zelo zanima, saj bezgavke filtrirajo limfo in igrajo ključno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami.
Industrijske barve pod našo kožo
Medicinska mikrobiologinja Manal Mohammed opozarja, da moderna črnila za tetoviranje vsebujejo izjemno zapletene mešanice kemičnih snovi. Proizvajalci barvam poleg pigmentov dodajajo tudi tekoče nosilce, konzervanse in različne nečistoče. Številne pigmente, ki jih mojstri uporabljajo danes, so strokovnjaki v osnovi razvili za industrijsko uporabo, na primer za avtomobilske lake, plastiko in tonerje za tiskalnike, poroča znanstveni portal Science Alert. Raziskovalci so v nekaterih črnilih odkrili celo sledi težkih kovin, kot so nikelj, kobalt in krom, v redkih primerih pa tudi svinec.
Posebno nevarnost predstavljajo rdeča, rumena in oranžna črnila. Strokovnjaki ta črnila najpogosteje povezujejo z alergijskimi reakcijami in kroničnimi vnetji. Rdeča barva pogosto povzroča dolgotrajno srbenje, otekline in majhne vnetne vozličke. Ti nastanejo, ko imunski sistem poskuša izolirati snov, ki je ne more izločiti iz telesa.
Povezava med pigmenti in resnimi boleznimi
Znanstvenike skrbijo tudi nekatere kemične spojine v pigmentih. Določena črnila vsebujejo azo-pigmente, ki se pod vplivom sevanja lahko razgradijo v aromatske amine. Te spojine raziskovalci v laboratorijih povezujejo s poškodbami genetskega materiala in razvojem raka. Črni pigmenti pogosto vsebujejo policiklične aromatske ogljikovodike, med katerimi najdemo znane rakotvorne snovi. Kljub temu trdnih dokazov, da tetovaže neposredno povzročajo raka, zaenkrat še ni.
Poleg dolgoročnih vplivov črnila tetoviranje prinaša tudi takojšnje tveganje za okužbe. Igla namreč prebije zaščitno pregrado kože in odpre pot mikroorganizmom. Če mojstri ne upoštevajo strogih higienskih standardov, lahko na stranke prenesejo bakterijske okužbe ali celo viruse hepatitisa B in C. Strokovnjaki zato vsem, še posebej pa ljudem z avtoimunskimi boleznimi, svetujejo tehten premislek in posvet z zdravnikom pred obiskom salona.
