Na nekaterih delovnih mestih ni več dovolj, da svoje delo opravljate dobro in strokovno. Sodobna poslovna kultura pogosto zahteva, da vsem okoli sebe jasno pokažete, kako uspešni ste in koliko prispevate k rezultatom podjetja. Od rednih objav na omrežju LinkedIn do nenehnega hvalisanja na sestankih – izpostavljanje lastnih uspehov postaja vsakdanja praksa.
Nekaterim delodajalcem takšen način dela, ki ga v tujini imenujejo "loud working" oziroma glasno delo, zelo ustreza. Verjamejo namreč, da zaposleni na ta način promovirajo podjetje. Drugim pa takšno vedenje predstavlja napor in se jim zdi povsem neiskreno. Težava nastane, ko zaposleni dobijo občutek, da nadrejeni njihovega truda ne cenijo, če ga ne izpostavljajo dovolj glasno.
Raziskava podjetja Tide, ki so jo izvedli med zaposlenimi v Veliki Britaniji, kaže presenetljive rezultate. Kar 27 odstotkov vprašanih razmišlja o menjavi službe zaradi sodelavcev, ki nenehno poudarjajo svoje dosežke. Skoraj vsak deseti zaposleni pa je zaradi tega že dal odpoved.
Ko samopromocija zasenči prave rezultate
Pri tem vedenju zaposleni ne čakajo, da nadrejeni opazijo njihov trud, ampak sami redno obveščajo okolico o svojih uspehih. To vključuje objavljanje poslovnih rezultatov na spletu, hvaljenje v skupnih klepetih ali izpostavljanje lastne vloge na vsakem sestanku. Strokovnjaki opozarjajo, da govorjenje o uspehih samo po sebi ni napačno, saj si vsak delavec zasluži priznanje. Težava nastopi, ko samopromocija postane pomembnejša od dejanskih rezultatov.
Jim Moore, strokovnjak za odnose med zaposlenimi iz svetovalnega podjetja Hamilton Nash, opozarja, da takšna praksa kaže na zaskrbljujočo delovno kulturo. Mnogi zaposleni danes čutijo, da vodstvo njihovega truda ne bo opazilo, če o njem ne govorijo dvajsetkrat na dan. Podatki raziskave Tide razkrivajo, da zaposleni v povprečju porabijo kar 2,8 ure na teden samo za izpostavljanje svojega dela. Na letni ravni to pomeni več kot 17 delovnih dni, ki jih namenijo izključno samopromociji. Moore dodaja, da takšna potreba po hvalisanju kaže, da vodstvo podjetja bolj ceni navidezno produktivnost kot pa resnično kakovostno delo.
Prisilne objave uničujejo motivacijo
Karierna svetovalka Hannah Salton poudarja, da izpostavljanje lastnih uspehov prinaša tudi pozitivne plati, če zaposleni to počnejo na pravi način. Tisti, ki odprto govorijo o svojih rezultatih, lažje dobijo priznanje, kar pogosto vodi do napredovanja ali višje plače. Kljub temu pa opozarja na nevarnost sistema, ki nagrajuje le najglasnejše posameznike, medtem ko spregleda tiste, ki svoje delo opravljajo tiho in zanesljivo.
Salton tudi opozarja delodajalce, naj od zaposlenih ne zahtevajo rednega objavljanja poslovnih uspehov na družbenih omrežjih. Deljenje uspehov na spletu deluje najbolje, ko to oseba stori prostovoljno in iskreno. Zahteve po objavljanju po vnaprej določenem urniku povzročajo frustracije, še posebej pri bolj zadržanih posameznikih. Takšna pričakovanja hitro zmanjšajo motivacijo in skrhajo odnose med sodelavci, kar na koncu podjetju prinese več škode kot koristi.
