Gregor Grosman
Z medijskima dnevoma se je v Berlinu začela letošnja IFA, največji svetovni sejem potrošniške elektronike, gospodinjskih aparatov in tehnologij prihodnosti. V središču uvodne tiskovne konference sta bili predvsem umetna inteligenca in robotika ter njun vse večji vpliv na gospodarstvo, družbo in vsakdanje življenje.
Direktor sejma IFA Management Leif Lindner je opozoril, da se umetna inteligenca hitro premika iz sveta programske opreme v fizični svet. AI ne služi več samo ustvarjanju vsebin ali reševanju zapletenih nalog, temveč vse pogosteje upravlja oziroma nadzoruje fizične naprave. Hkrati postajajo modeli umetne inteligence manjši in energijsko učinkovitejši, zato jih je mogoče neposredno vgraditi v pametne telefone, avtomobile, gospodinjske aparate in druge izdelke vsakdanje rabe.
"Prihodnost ni več nekaj na oddaljenem obzorju. Prihodnost je zdaj," je poudaril Lindner. Po njegovih besedah mora tehnologija postati razumljiva in dostopna ljudem, IFA pa želi nove inovacije obiskovalcem predvsem omogočiti videti in preizkusiti v praksi.
Od laboratorija do vsakdanjega življenja
IFA letos veliko pozornosti namenja robotiki. Na tekmovanju RoboCup se avtonomni roboti merijo v nogometu, na dogodku Robots on the Runway pa humanoidni in drugi zabavni roboti prikazujejo povezovanje tehnologije, gibanja in zabave.
Sejem se obenem vse bolj širi zunaj klasične predstavitve izdelkov. Dogodki, kot so Retail Leaders Summit, Retail Innovation Zone, Smart Living Forum in IFA Next, povezujejo proizvajalce, trgovce, start-upe, raziskovalce in predstavnike politike.
Zanimiv je tudi podatek o strukturi obiskovalcev: vsak drugi zasebni obiskovalec IFA je mlajši od 35 let, približno dve tretjini obiskovalcev pa se na sejem vrača.
Trg tehnološkega blaga kljub pritiskom raste
Kljub geopolitičnim napetostim, inflaciji in težavam v dobavnih verigah svetovni trg tehnoloških izdelkov in trajnih dobrin ostaja razmeroma odporen. Po podatkih organizacije GFU Consumer & Home Electronics je njegova vrednost v prvi polovici leta 2026, brez Severne Amerike in Rusije, dosegla 430,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Če upoštevamo vpliv valutnih tečajev, je bila realna rast nekoliko nižja, 2,4-odstotna. Rast zagotavljajo predvsem dražji izdelki, ki potrošnikom ponujajo jasno uporabno vrednost. Kupci so pri nakupih bolj premišljeni in naprave uporabljajo dlje, vendar so za boljše zmogljivosti, inovativne funkcije, udobje in energetsko učinkovitost pripravljeni plačati več.
Azija in Bližnji vzhod pridobivata
Globalna razmerja na tehnološkem trgu se spreminjajo. Med najhitreje rastočimi območji so azijske države zunaj Kitajske, kjer je trg v prvi polovici leta zrasel za kar 12 odstotkov. Pri tem imajo pomembno vlogo države jugovzhodne Azije, ki zaradi spreminjanja svetovnih dobavnih verig postajajo pomembni izvozniki tehnologij umetne inteligence in elektronskih komponent.
Še hitrejšo rast beležita Bližnji vzhod in Afrika, kjer se je trg v prvi polovici leta povečal za 15 odstotkov.
Gospodinjski aparati ostajajo v ospredju
Med posameznimi kategorijami so bili najuspešnejši mali gospodinjski aparati, ki so zrasli za pet odstotkov. Telekomunikacijski izdelki so se povečali za štiri odstotke, potrošniška elektronika pa za dva odstotka.
Med izdelki z nadpovprečno rastjo so hladilniki "Space-Fit", zasnovani za sodobne kuhinje, pralni stroji s parnim čiščenjem, avtomatski kavni aparati s portafiltrom, robotski sesalniki, osebni računalniki z vgrajenimi procesorji za lokalno izvajanje umetne inteligence ter televizorji z diagonalo 75 palcev ali več.
Prav slednji trendi kažejo, da se tehnologija vse bolj premika v smeri večjega udobja in avtomatizacije. Pri računalnikih je pomemben predvsem prehod k lokalni umetni inteligenci, pri kateri se AI-funkcije izvajajo neposredno na napravi, brez stalnega pošiljanja podatkov v oblak.
Tri tehnologije, ki bodo krojile prihodnjo rast
GFU kot ključna področja razvoja v letu 2026 izpostavlja tri trende: umetno inteligenco, robotiko in novo generacijo nosljivih naprav. Skupna točka vseh treh je uporabnost. Proizvajalci ne stavijo več samo na tehnično naprednost izdelka, ampak predvsem na vprašanje, kako lahko nova tehnologija uporabniku dejansko olajša življenje, zmanjša porabo energije ali odpre povsem nove načine uporabe.
In prav to je morda najpomembnejše sporočilo letošnje IFA. Tehnološka prihodnost ne prihaja več kot oddaljena vizija iz laboratorijev, ampak se seli neposredno v telefone, avtomobile, gospodinjske aparate, računalnike in domove.
