Misija Apollo 11 velja za največji tehnološki dosežek človeštva, a skrivnost presnetih originalnih posnetkov še danes buri duhove. Preberite, kako so astronavti reševali dramatične zaplete in zakaj so izbrisali zgodovino.
This NASA file image, dated July 20, 1969, shows one of the first footprints of Apollo 11 astronaut Edwin "Buzz" Aldrin on the moon. The Apollo 11 crew consisted of astronauts Neil Armstrong, who was the Mission Commander and the first man to step on the moon, Aldrin, who was the Lunar Module Pilot, and Michael Collins, who was the Command Module pilot. Apollo 11, launched forty years ago today on July 16, 1969, was the first manned mission to land on the moon. REUTERS/NASA/Handout (UNITED STATES ANNIVERSARY SCI TECH) FOR EDITORIAL USE ONLY. NOT FOR SALE FOR MARKETING OR ADVERTISING CAMPAIGNS
Reuter
Ameriška vesoljska agencija NASA je pred leti priznala nenavadno napako, ki je močno podžgala dvome o pristanku človeka na Luni. Agencija je namreč po pomoti presnela originalne televizijske posnetke misije Apollo 11, poroča hrvaški Večernji list. Čeprav so astronavti poleti 1969 uspešno izvedli enega največjih podvigov v zgodovini, je izguba izvornih trakov dala zagon teoretikom zarote.
epa01797778 A NASA handout photo dated 20 July 1969 showing Apollo 11 astronaut Edwin 'Buzz' Aldrin standing by the US flag planted on the surface of the moon. On 20 July 2009 the world marks forty years since the first human set foot on the moon. In 1961, US President John F. Kennedy had a challenge for NASA -- to land a man on the moon before the end of the decade. The first Apollo missions were spent getting ready for the moon landing. Apollo 8 and Apollo 10 even flew all the way to the moon, around it, and back to Earth. Apollo 11 traveled to the moon and arrived in lunar orbit on 19 July 1969. EPA/NASA/HO EDITORIAL USE ONLY epa01797778 A NASA handout photo dated 20 July 1969 showing Apollo 11 astronaut Edwin 'Buzz' Aldrin standing by the US flag planted on the surface of the moon. On 20 July 2009 the world marks forty years since the first human set foot on the moon. In 1961, US President John F. Kennedy had a challenge for NASA -- to land a man on the moon before the end of the decade. The first Apollo missions were spent getting ready for the moon landing. Apollo 8 and Apollo 10 even flew all the way to the moon, around it, and back to Earth. Apollo 11 traveled to the moon and arrived in lunar orbit on 19 July 1969. EPA/NASA/HO EDITORIAL USE ONLY luna (tags: Nedeljska_izdaja - Torek - 30012018 - luna)
Epa
Najspektakularnejši podvig človeštva se je začel 16. julija 1969. Pet raketnih motorjev je s Floride pognalo 3100 ton težko kompozicijo proti Luni. Raketa Saturn 5 je v vesolje ponesla poveljnika Neila Armstronga, pilota lunarnega modula Edwina "Buzza" Aldrina in pilota poveljniškega modula Michaela Collinsa. Američani so z misijo odgovorili na sovjetske uspehe v vesoljski tekmi, še posebej na polet Jurija Gagarina. Predsednik John F. Kennedy je namreč že leta 1961 odločno napovedal, da bodo Združene države Amerike do konca desetletja poslale človeka na Luno in ga varno pripeljale nazaj.
Dramatične zadnje minute pred pristankom
Potovanje je sprva potekalo povsem po načrtih, a so se zadnje minute spuščanja na Luno spremenile v neizprosen boj s časom. Armstrong in Aldrin sta 20. julija prešla v lunarni modul Eagle in začela priprave na pristanek. Kmalu sta opazila, da letita prehitro in da bosta ciljno točko zgrešila za več kilometrov. Na višini približno 1800 metrov se je oglasil prvi od več nepričakovanih računalniških alarmov.
Astronaut Edwin F. "Buzz" Aldrin Jr., lunar module pilot, faces the camera as he walks on the Moon during Apollo 11 extra vehicular activity in this July 1969 file photograph. Tuesday July 21, 2009 marks the 40th anniversary of the moon landing. REUTERS/Handout/Files (ENVIRONMENT SCI TECH) FOR EDITORIAL USE ONLY. NOT FOR SALE FOR MARKETING OR ADVERTISING CAMPAIGNS
Reuter
V nadzornem centru v Houstonu je sprva zavladala panika, a je mladi inženjer Jack Garman hitro ugotovil, da gre zgolj za preobremenitev računalnika. Kontrola poleta je posadki dala zeleno luč za nadaljevanje. Armstrong je nato skozi okno opazil, da jih računalnik vodi naravnost v krater, poln velikih skal. Zato je prevzel ročno vodenje in iskal varno mesto. Opozorilna lučka je medtem pokazala, da imata goriva le še za 90 sekund leta.
Zgodovinski korak in nenavadna rešitev s svinčnikom
Na višini tridesetih metrov, ko je ostalo goriva za borih 60 sekund, je Armstrong končno našel čisto površino. Modul je varno pristal v Morju tišine. Poveljnik je nadzornemu centru sporočil znamenite besede: "Houston, tukaj Baza Mir. Orel je pristal." Nekaj ur kasneje, 21. julija, je Armstrong odprl vrata in stopil na lunino površje ter izgovoril legendarni stavek o majhnem koraku za človeka in velikem skoku za človeštvo. Kmalu se mu je pridružil tudi Aldrin.
epa01797767 A NASA handout photo dated 20 July 1969 shows Apollo 11 astronaut Edwin 'Buzz' Aldrin's boot and footprint in lunar soil. On 20 July 2009 the world marks forty years since the first human set foot on the moon. In 1961, US President John F. Kennedy had a challenge for NASA -- to land a man on the moon before the end of the decade. The first Apollo missions were spent getting ready for the moon landing. Apollo 8 and Apollo 10 even flew all the way to the moon, around it, and back to Earth. Apollo 11 traveled to the moon and arrived in lunar orbit on 19 July 1969. EPA/NASA/HO EDITORIAL USE ONLY epa01797767 A NASA handout photo dated 20 July 1969 shows Apollo 11 astronaut Edwin 'Buzz' Aldrin's boot and footprint in lunar soil. On 20 July 2009 the world marks forty years since the first human set foot on the moon. In 1961, US President John F. Kennedy had a challenge for NASA -- to land a man on the moon before the end of the decade. The first Apollo missions were spent getting ready for the moon landing. Apollo 8 and Apollo 10 even flew all the way to the moon, around it, and back to Earth. Apollo 11 traveled to the moon and arrived in lunar orbit on 19 July 1969. EPA/NASA/HO EDITORIAL USE ONLY h_01797767 (tags: Nedeljska_izdaja - Torek - 07022017 - h_01797767)
Epa
Na Luni sta preživela dobrih 21 ur, zbrala 21,5 kilograma kamnin in postavila znanstvene instrumente. Pred vrnitvijo pa je nastala nova drama. Aldrin je z nahrbtnikom po nesreči zlomil stikalo za zagon glavnega motorja. Astronavta sta težavo rešila neverjetno iznajdljivo, saj sta motor aktivirala kar s konico kemičnega svinčnika.
Kako je NASA izbrisala lastno zgodovino
Lunarni modul se je nato uspešno spojil s poveljniškim modulom, v katerem ju je čakal Collins. Trojica se je 24. julija varno vrnila na Zemljo, ko je njihova kapsula pristala v Tihem oceanu. Misija je pomenila absolutni tehnološki triumf, a zgodba ima tudi nenavaden madež. NASA je kasneje priznala, da je izgubila originalne televizijske signale z Lune.
Zaposleni so namreč izvorne trakove po pomoti presneli z drugimi vsebinami. Čeprav so televizijske postaje po vsem svetu prenos snemale in ga predvajale več stomilijonkrat, je izguba najbolj kakovostnih izvirnikov sprožila plaz ugibanj. Teoretiki zarote so to napako izkoristili kot dokaz, da Američani na Luni sploh niso pristali. Kljub temu so raziskovalci leta 2008 v Avstraliji odkrili trakove z rezervnim posnetkom. Strokovnjaki so signal uspešno prenesli na moderne medije in ga restavrirali ravno pred proslavo štiridesete obletnice tega zgodovinskega dogodka.
